Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo COBIK premošča razkorak med znanostjo in industrijo
Petkovo dopoldne je direktorica COBIKA-a, gospa Rebeka Koncilja, namenila izključno EF News in predstavila delo centra odličnosti COBIK ter njegovo povezanost z Ekonomsko fakulteto, ki je pred tem še nismo poznali. Ekonomska fakulteta je eden od ustanoviteljev COBIK in vodilni partner v Laboratoriju za odprte inovacijske sisteme. Rebeka Koncilja tudi izvira z Ekonomske fakultete: bila je študentka EF, kasneje pa tudi demonstratorka na fakulteti in sodelavka prof. dr. Janeza Prašnikarja, ko je bil prodekan za znanstveno-raziskovalno delo. Trenutno je na fakulteti zaposlena kot predstojnica enote za znanstveno-raziskovalno delo. V prijetnem vzdušju lepo urejene pisarne nam je slikovito podala odgovore na vsa vprašanja ter nam s tem razširila obzorja.
1. COBIK pridobiva tako širino kot globino svojega dela, kaj pa to pomeni za ekonomiste in kje lahko najdejo povezavo ter dodano vrednost ekonomisti?
Naš center je zelo interdisciplinaren, saj pokrivamo različna področja, od biosenzorike, instrumentacije, naprednih materialov, kontrolnih sistemov do bioanalitike. In ideja je bila te raziskovalne stebre povezati s horizontalnim laboratorijem za odprte inovacijske sisteme, ki bo vsem raziskovalnim vsebinskim vertikalam nudil ustrezna poslovna znanja za čim hitrejšo komercializacijo novih znanj, novih tehnologij, storitev in produktov, ki znotraj samega centra nastajajo in bi se komercializirali v novoustanovljenih podjetjih.
Dejansko je bil Laboratorij za odprte inovacijske sisteme od začetka nek povezovalni člen, namenjen premostitvi razlik med znanostjo in industrijo.
Partnerji so EF k sodelovanju povabili prav z zaupanjem, da bodo »ekonomisti« pomagali oblikovati manjkajoči člen, ki bo vzpostavljal funkcionalne modele sodelovanja med vsemi ključnimi akterji, ki zagotavljajo visokotehnološke tržne uspešnice.
V teh treh letih smo kot center odličnosti oblikovali učinkovit sistem prenosa inovacij, upravljanja intelektualne lastnine, sistematičnega in fokusiranega izobraževanja za razvojnike, podjetnike in raziskovalce. K vsemu temu je LOIS, kjer je ključni partner prav EF, zelo pripomogel.
2. COBIK konference so se do sedaj odvijale na Ekonomski fakulteti. Kaj je bil glavni razlog za to izbiro?
»Laboratorij za odprte inovacijske sisteme, v katerem ima glavno vlogo ravno EF, je nosilec COBIK konference. Vodja projekta je prof. dr. Maja Makovec Brenčič. EF je bila kot mesto dogodka izbrana na podlagi tehtnega premisleka. Partnerji smo se zavedali, da bo nov dogodek s stališča tako publike kot govorcev vsaj na začetku najlažje vpeljati v Ljubljani, na EF. Poleg tega ima EF vzpostavljeno vso prireditveno infrastrukturo, pri konferenci pa sodelujemo tudi s CPOEF.l«
3. Kateri je po vašem mnenju največji dosežek COBIK-a ter zakaj?
»Izpostavila bi več dosežkov, zlasti, ker so med sabo neprimerljivi. Osnovni cilji, ki si jih je center zadal, so bili povezani z razvojem novih tehnologij, produktov in storitev, namen pa je bil izvajati temeljne raziskave do industrijskih prototipov, čemur sledi sama komercializacija,vendar ne v centru samem -sam razpis nam nalaga, da moramo to novo znanje prenesti na izločena podjetja, ali pa na ustanovitelje. In ti se v nadaljevanju osredotočijo na komercializacijo. Do sedaj smo ustvarili 49 izjemnih inovacij, 59 prototipov, vložili smo 2 patentni prijavi, v letu 2012 smo ustanovili prvo spin-off podjetje s področja bioanalitike. Hkrati so naši raziskovalci ustvarili preko 150 znanstvenih objav, tako SSCI objav kot ostalih objav po kriterijih ARRS.
Pri slednjih bi izpostavila članek, ki je rezultat dela LOIS: Černe, M., Nerstad, C., Dysvik, A., & Škerlavaj, M. (Forthcoming). What goes around comes around: Knowledge hiding, perceived motivational climate, and creativity. Academy of Management Journal.«
4. Kaj vas pri vašem delu spodbuja in motivira za prenos znanja in dobrih praks?
Hiter prenos znanja je ključen za uspeh na trgu. Tega se naši industrijski partnerji zelo dobro zavedajo.
5. Kateri dejavnik menite, da je bil odločilen, da so se raziskovalci, ustanove in podjetja združili na enem mestu?
Zagotovo zavedanje, da je za velike preboje, tako v tehničnem, znanstvenem kot trženjskem smislu, še veliko prostora za izboljšave. Naši industrijski partnerji, ki so EF povabili k sodelovanju in ki imajo prav vsi ‘track-record’ izjemnega sodelovanja s svetovnimi raziskovalnimi inštitucijami in torej odlično obvladajo vstopanje v taka sodelovanja, so videli priložnost za to prav v premoščanju razkoraka med industrijo in znanostjo. Intenzivno sodelovanje na novih področjih je obetalo velike rezultate in vesela sem, da smo to zaupanje drug drugemu in tudi financerjem upravičili.
6. Kaj po vašem mnenju lahko COBIK doprinese k slovenskemu gospodarstvu?
»Prenos novega znanja v industrijo, v nova podjetja, vzgoja novih, mladih kadrov, ki so se prav v COBIK-u srečali z novimi raziskovalnimi področji in se oblikovali v vrhunski raziskovalen kader, ki zna sodelovati tudi v razvojnih in industrijskih procesih – vse to bi izpostavila še pred ostalim!
V okviru Centra z novimi pristopi v vodenju in upravljanju znanja s partnerji iz gospodarstva sodelujemo pri razvijanju novih tehnologij in s svojim znanjem prispevamo k razvoju, nadgradnji obstoječih. Prav tako vidimo doprinos v aktivaciji sodelovanja z ostalimi centri odličnosti, kompetenčnimi centri in razvojnimi središči. V okviru projekta Co-invest, ki je tudi projekt LOIS-a, pa pripravljamo znanstvenike na akademsko podjetništvo, ki že kaže prve rezultate z ustanavljanjem prvih spin-offov.«
7. Kakšni so cilji COBIK-a za prihodnost ter ali imate izoblikovane že kakšne internacionalne cilje/strategije?
»Naš Center odličnosti je v treh letih uspel dvigniti raven znanstvenih in raziskovalnih kontaktov z nivoja raziskovalec-raziskovalec na nivo institucija-institucija in s tem doseči spill-over efekte tako znotraj posameznih institucij v Slovenij kot tudi med sodelujočimi partnerji v projektu. Tako smo podpisali 10 sporazumov o sodelovanju z raziskovalnimi institucijami in tudi s podjetji v Evropi, Rusiji, Kazahstanu, ZDA, Indiji ter na Kitajskem. V pripravi so sporazumi o sodelovanju z Brazilijo. Podpisani sporazumi že dajejo prve rezultate, kot so pogodbe med podjetji v Sloveniji in tujini, pri izvajanju pa v projektih sodeluje tudi naš center odličnosti. Posebno vlogo pri internacionalizaciji igrajo tudi sodelovanja z multinacionalkami, v okviru katerih vidimo še posebej velike priložnosti za promocijo slovenskega znanja in izkoriščanje podjetniških priložnosti in potencialov.
Za obdobje do leta 2013 smo si v viziji zastavili zelo ambiciozen cilj »postati mednarodno prepoznaven center odličnosti, ki z udejanjanjem odprtega sistema inovativnosti nenehno raste. Ustvarili bomo vsaj 3 izločena (»spin-off«) podjetja in vsaj 10 patentov. Privabljali bomo najboljše kadre in partnerje ter postali prepoznavni kot valilnica novih tehnoloških rešitev na področjih biosenzorike, instrumentacije in procesne kontrole.« Naše delovanje pa ni usmerjeno le do leta 2013, saj si želimo dolgoročnega obstoja in nenehnega razvoja z udejanjanjem našega dolgoročnega poslanstva. Zato imamo tudi dolgoročno vizijo za po letu 2013: biti neodvisna evropska organizacija z odprto inovativno podjetniško kulturo, ki bo svojo uspešnost dokazovala z vse večjo finančno in strokovno močjo, ki jo bo usmerjala v rizično raziskovanje, privabljanje in nenehno izobraževanje najboljših kadrov ter ustvarjanje rastočega števila globalno prebojnih tehnoloških rešitev in izločenih podjetij. Vsaj 50 % raziskovalnih sredstev naj bi pridobivali iz Evrope oziroma iz tujine.
Sicer pa je glavni kratkoročni operativni cilj centra zagotoviti stabilno financiranje po letu 2013.«
Ajda Gavrilov, EFnews
Image gallery:
