Lea Pfajfar prejela priznanje Kadrovski up 2013
24.04.2013
Lea Pfajfar, nekdanja študentka programa Mednarodno poslovanje na Ekonomski fakulteti, je za magistrsko delo z naslovom »Pomen centralnosti zaposlenih v omrežjih učenja, značilnosti dela in osebnosti za zavzetost zaposlenih pri delu«, ki je nastalo pod mentorstvom dr. Miha Škerlavaja, prejela priznanje Kadrovski up 2013.
Planet GV v sodelovanju z revijo HRM že od leta 2006 dalje podeljuje priznanje Kadrovski manager in Kadrovski up leta. Priznanje kadrovski up podelijo avtorju oziroma avtorici najboljšega znanstveno-raziskovalnega dela (diplomskega ali magistrskega dela) s področja kadrovskega managementa. Na razpisu so lahko sodelovala vsa diplomska in magistrska dela, ki so proučevala kariere, strateške vloge kadrovskega managementa, dejavnike, ki vplivajo na uspešnost kadrovske funkcije, merjenje dodane vrednosti kadrovske funkcije, proučevanje sodobnih pristopov in izzivov kadrovske funkcije ipd. Na kratko, nominirana dela so bila lahko tista, ki kakorkoli prinašajo dodano vrednost in praktične kadrovske rešitve za kadrovske managerje, neposredne vodje in vodilni management. Vsa prijavljena dela so bila ocenjena na podlagi treh kriterijev, in sicer: uporabnost rezultatov in obravnavne tematike za razvoj kadrovskega managementa, problemski pristop k obravnavni temi in rešitve ter stopnja inovativnosti. Komisija v sestavi dr. Danijele Brečko (direktorica Planeta GV), Monike Zalokar (urednica izobraževalnih programov Planet GV in urednica revije HRM) in doc. dr. Andreja Kohonta (Fakulteta za družbene vede) je na Slovenskem kadrovskem kongresu v Portorožu, dne, 18. aprila 2013 podelila priznanje Kadrovski up 2013 Lei Pfajfar za magistrsko delo z naslovom »Pomen centralnosti zaposlenih v omrežjih učenja, značilnosti dela in osebnosti za zavzetost zaposlenih pri delu«.
Lea Pfajfar, trenutno zaposlena v kadrovski službi podjetja Ernst&Young, je v svojem delu izpostavila, da ni dovolj, da v podjetjih zagotavljamo prijetno organizacijsko klimo in ustvarjamo le zadovoljstvo zaposlenih. Zadovoljen zaposlen je lahko tudi nekdo, ki ne opravlja veliko dela in veliko klepeta s svojimi najljubšimi sodelavci; nekdo, ki si lahko vzame daljši odmor za malico in za kavico; nekdo, ki tekom delovnega dne zaradi razporejenosti dela med sodelavce lahko opravlja še delo za svojo popoldansko dejavnost. V času krize zmagujejo podjetja, ki svojo konkurenčno prednost povečujejo s pomočjo za delo zavzetih zaposlenih. Za delo zavzeti zaposleni so tudi bolj ustvarjalni in inovativni, so bolj zvesti podjetju in sploh v večji meri dosegajo cilje podjetja. Za produktivnost, rast in dobičkonosnost podjetij je ključnega pomena, da uvedejo programe spodbujanja zavzetosti zaposlenega za delo, kot na primer zagotavljanje povratnih informacij o uspešnosti dela, zagotavljanje večje možnosti uporabe palete veščin in znanj na delovnem mestu ter spodbujanje pretoka znanj, informacij in nasvetov med zaposlenimi.