55. seminar Študentske borze : »Celotna situacija Evropske unije spominja na igro monopoli – ko vsem igralcem zmanjka žetonov, je potrebno zadevo resetirati«
05.06.2015EfNews_novice

V torek, 2. junija 2015, je Študentska borza v sodelovanju s ŠOU Ljubljana in časnikom Finance organizirala 55. seminar v obliki okrogle mize. Dogodek, ki je potekal v prostorih Ekonomske fakultete (EF), je zajemal tematike, kot so: padanje vrednosti evra in druge posledice odzivanja Evropske centralne banke na krizo, reševanje Grčije, vpliv Rusije na gospodarsko-finančne odnose z Evropo, kje se v tej zmedi nahaja Slovenija in katere so njene ključne reforme za gospodarsko rast.
Po uvodni predstavitvi gostov, voditelja okrogle mize, Petra Frankla, je beseda najprej nanesla na trenutno situacijo v EU. Na voditeljevo vprašanje »Kam potuje naša barka?« je prof. ddr. Rudi Rizman odgovoril takole: »Nekateri pravijo, da je evro blaznost, spet drugi, da brez njega EU ne more obstajati. Ni se potrebno strinjati s temi argumenti, potrebno pa je razmišljati o vseh možnih priložnostih in alternativah.« Jasno je, da evro ni bil vzpostavljen kot ekonomski, ampak kot politični projekt, saj je bilo predvideno, da bo to spodbudilo integracijo evropskih držav. Po mnenju prof. ddr. Rudija Rizmana bi moralo biti ravno obratno.
Sledila je razprava na temo Grčije, saj je le-ta trenutno videna kot največji “bolnik” v Evropski uniji.
Mag. Urban Sušnik zadevo vidi nekoliko drugače: »Vse države EU se normalno obnašajo. V zadnjih petnajstih letih je imela Nemčija ogromen presežek med nominalnimi plačami in stroški dela, ki ga je na žalost investirala v periferijo. Na podlagi zgodovinskih primerov lahko vidimo, da se periferne investicije na dolgi rok ne izplačajo, saj se produktivnost take države ne poveča.
Prof. dr. Mojmir Mrak je svoje mnenje glede stanja EU izrazil na ilustrativen način: »Mi smo sedaj ta evropski bazen napolnili z vodo, v kateri plavamo vsi. Z vsako napako bo voda vse hitreje upadala, kar pomeni, da je naš čas omejen in ga je potrebno maksimalno izkoristiti.« To predstavlja tudi nevarnost za Slovenijo, saj smo zaradi visokega javnega dolga zelo ranljivi.
Gostje so razpravljali tudi o reševanju finančne krize v Sloveniji. Simon Mastnak se je strinjal s komentarji kolegov in poudaril: »Evropska centralna banka rešuje krizo zadolževanja z novim zadolževanjem. Podobno kot v Sloveniji, kjer smo tako nepravično varčevali ter zategovali pasove, da smo danes bistveno bolj zadolženi kot na začetku krize. To dolgoročno ni vzdržno.« Dodaja še, da od trenutka, ko se država zadolži za 80 %, 90 % ali pa 100 % BDP-ja, stanje ni več stabilno in je realno gledano potrebno razmišljati tudi o bankrotu.
Dušan Olaj je razpravo omizja zaključil takole: »Celotna situacija Evropske unije me spominja na igro monopoli, saj ko vsem igralcem zmanjka žetonov, je potrebno zadevo resetirati.«
Matej Jerele, EFnews
Related news
- Študiram. Inoviram. Tajda Krevh, Dipsi d.o.o.04.01.2022
- Novo v Mali galeriji | Neža Erjavec23.12.2021
- Umetna inteligenca – številne prednosti za ceno naše zasebnos…23.12.2021
- CPOEF E-TALK: SPREMEMBE SPREMINJAJO – KAM GREMO?23.11.2021
- Podkast Nedeljski gost na Valu 20216.11.2021


























