EF » EFnet » EFnews » Okrogla miza: »Koliko nas stane država?«

Okrogla miza: »Koliko nas stane država?«

31.03.2016

24. marca je na Ekonomski fakulteti potekala okrogla miza z naslovom »Koliko nas stane država?«. Omizje je bilo namenjeno razpravi o neposredni in posredni ceni države (o dajatvah in regulacijah) ter stanju javnih storitev, ki jih dobimo v zameno. Dogodek je organiziral Inštitut za svobodno kritiko Libertas — nov inštitut, ki si s širjenjem kritičnega diskurza in s promocijo osebnih, družbenih in gospodarskih svoboščin prizadeva za dvig blaginje.

Udeleženci okrogle mize so izpostavili problem visokega bremena dajatev (še posebno na delo) in kompleksnega davčnega sistema, v okviru katerega višina in razporeditev dajatev posamezniku pogosto niti nista v celoti transparentni.

Strokovni direktor Inštituta Libertas, Rok Novak, je opozoril, da letni javni izdatki v Sloveniji znašajo okoli polovice BDP, kar je za več kot 15 odstotnih točk več kot na primer v Švici, ki so si jo Slovenci nekoč  jemali za zgled. Čeprav imamo visoke davke, pa državni prihodki ne pokrivajo izdatkov, zato se tudi hitro zadolžujemo — od leta 2008 je tako Slovenija državni dolg početverila, konec leta 2015 je znašal že okoli 32 milijard evrov. 11,3 milijarde dolga smo si v teh letih nakopali za saniranje luknje pokojninskega sistema, okoli 4,3 milijarde pa za dokapitalizacije bank.

Na problem zadolževanja je opozoril tudi prof.  dr. Igor Masten, ki je omenil, da je to, kako drago državo imamo, sicer stvar odločitve, a da v Sloveniji stroške države v pomembni meri prelagamo na otroke, mnogih »zastonj« storitev pa tako ali tako ne moremo koristiti, saj so na voljo le na papirju, v praksi pa pogosto ne. Po njegovih besedah je eden izmed glavnih razlogov za visoko ceno države neučinkovit sistem socialnih transferjev, ki pogosto vodi do podvajanj mnogih transferjev in k prevelikim transakcijam nekaterim elementom družbe.

Nazadnje so govorci opozorili še na regulatorno breme države, ki ustvarja neugodno poslovno okolje. Bojan Ivanc, vodja analitske skupine Gospodarske zbornice Slovenije, je ob tem izpostavil problem posledične nekonkurenčnosti pri privabljanju tujih investicij, ki bi lahko ustvarjale nova delovna mesta.

V sklopu vprašanj iz občinstva so razpravljalci opozorili še na vlogo slabega pravnega varstva in zastale tranzicije. Kljub določenim pridržkom pa so pozdravili vlogo Evropske unije pri liberalizaciji Slovenije.

Kaj Jež, Efnews

efnewskvadrat


Related news

Publish your comment: