V kolikšni meri raziskovanje vodenja upošteva več ravni? Analiza sosklicevanja konstruktov in rezultatov vodenja za obdobje 1980-2013
Ključne besede:
Leadership,
outcomes,
multilevel,
review,
co-citation analysis.
Avtorji:
- Dr. Saša Batistič, Department of Human Resource Studies, Tilburg University;
- Dr. Matej Černe, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,
- Dr. Bernd Vogel, Henley Business School, University of Reading
Namen članka:
Prikazati temelje literature preučevanja vodenja in razvoj tega področja skozi čas z bibliometrično analizo sosklicevanja (angl. cocitation) ter na podlagi tega kvantitativnega pregleda literature ponuditi razvojne smernice za področje vodenja.
Ciljna javnost:
Raziskovalci s področja vodenja in organizacijskih ved, vodje v organizacijah.
Kratek povzetek objave:
Predmet raziskave:
Področje vodenja ter njegov razvoj skozi čas s posebnim poudarkom na študijah, ki aplicirajo pristop preučevanja več ravni raziskovanja hkrati.
Glavne ugotovitve:
Analiza je razkrila precejšnjo razdrobljenost področja vodenja glede uporabe preučevanja več ravni hkrati. Večina takih študij se nahaja na obrobju področja preučevanja vodenja, medtem ko dominantni grozdi te literature (kot npr. transformacijsko vodenje) glede uporabe konceptualizacij ali analiz na več ravneh stagnirajo oziroma ne napredujejo. Predlagamo tudi konkretne možnosti za razvoj področja vodenja. Za zagotovitev napredka dominantnih grozdov je nujno, da se po obsegu velik grozd razdeli na več manjših, bolj specializiranih. Take, bolj specializirane raziskovalne struje, kot npr. v preteklosti deljeno vodenje (angl. shared leadership), so bolj odprte do uporabe raziskovanja na več ravneh. Druga možnost za razvoj dominantnega grozda je v združevanju posameznih pod-struj raziskovanja z nekaterimi manjšimi, ki že vključujejo večnivojsko raziskovanje, kot npr. preučevanje čustvene inteligentnosti v vodenju. Tretja možnost je v povezovanju določenih manjših delov dominantnega grozda in skupna gradnja novih struj raziskovanja. Pri tem smo predlagali predvsem preučevanje mejnih pogojev (angl. boundary conditions) posameznih stilov vodenja, ki bi ob zadostni kritični masi lahko postali svoje lastne smeri preučevanja. Poleg razvojnih možnosti dominantnega grozda smo ponudili tudi tri razvojne poti za manjše struje na obrobju literature o vodenju. Prva taka možnost se nanaša na povzemanje razvojnih poti že obstoječih uveljavljenih področij preučevanja, kot npr. transformacijsko vodenje. Drugo možnost vidimo v povezovanju s konceptualno bližnjimi strujami raziskovanja (za tak primer smo dali teorijo sledenja, ki bi se lahko združila s strujo raziskovanja deljenega vodenja). Tretja možnost bi bila pojava neodvisne struje preučevanja večnivojskih izzivov v vodenju, ki bi od samega začetka prepoznala in vključevala logiko teoretiziranja in analiziranja na več ravneh ter kot taka gradila svoj lasten grozd v okviru literature o vodenju.
Uporabna vrednost za podjetja, priporočila za management:
Članek je pregledni, zato ima uporabno vrednost predvsem za raziskovalce s področja vodenja. Managerji podjetij in vodje imajo lahko zaradi članka predvsem implicitne koristi, ki izhaja iz natančnejšega in bolj holističnega preučevanja vodenja, kar je glavno priporočilo članka. Neposredne koristi za managerje in vodje izhajajo iz pregleda preučevanja vodenja preko preučevanih obdobij po desetletjih (1980-1990; 1991-2000; 2001-2013), kar jih lahko opremi z znanji o temeljih literature o vodenju ter ključnih grozdih preučevanja, ki odražajo glavne tematike ter trende s tega področja.
Revija objave:
Rangiranje:
JCR IF=2,938, ABS: 4 (Organization Studies)
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.