Izobraževanje za Klub BGS: “Ne ga poimenovati dizajnersko mišljenje. Za začetek.”
Člani Kluba Beta Gama Sigma, častnega združenja samega vrha najboljših študentov Ekonomske fakultete, so se 15. novembra srečali na izobraževanju, ki ga je organizirala izredna profesorica dr. Katarina Katja Mihelič in v ta namen na Ekonomsko fakulteto povabila izjemnega predavatelja Marka Baileya, BA (Hons), MA/MSc, direktorja ‘Inovativnega dizajna’ na Northumbrijski šoli za dizajn in predavatelja na Northumbrijski univerzi. Predavanje je potekalo pod pokroviteljstvom mednarodnega projekta GETM3, pri katerem je Ekonomska fakulteta eden od projektnih partnerjev.
Izobraževanje ’Reflection on design thinking’ je potekalo v sproščenem vzdušju, ki ga Mark Bailey zna krasno vzpostaviti. V varnem prostoru, kjer je prostor za napake – ali eksperimente, kot jih poimenujejo v raziskovalni medicini, je poudaril Bailey –, smo udeleženci odprte glave črpali znanje iz prakse, ki ga je prinesel britanski predavatelj.
Po kratkem teoretičnem uvodu, kjer je preko različnih avtorjev definiral dizajnersko mišljenje, se je elegantno dotaknil primerov v praksi. Na tem mestu bi izpostavila primer, kako so v praksi nevede uporabili prav to metodo mišljenja in razvijanja. V razvoj so vključili vse ljudi, ki imajo takšen ali drugačen stik s končnim rezultatom, in tako se je razvil Boeing 787 ali Dreamliner – letalo, ki je podrlo 90 let dotedanje prakse in ubralo povsem novo, potnikom prijazno pot.
Zaključil je z nazornimi primeri, pri katerih je sam sodeloval, in ti so bili odlična iztočnica za diskusijo.
Odmeval je predvsem odgovor na vprašanje, kako cinike in dvomljivce prepričati v ‘design thinking’: ”Ne poimenujte ga dizajnersko mišljenje, za začetek. In vključite jih v proces!”
Marija iz Makedonije je z navdušenjem povedala, da je vsekakor najpomembnejša stvar, ki jo je odnesla od izobraževanja, to, da ni napak, ampak zgolj poizkusi.
Tim, alumen podiplomskega študija Ekonomske fakultete, pa je izpostavil, da se mu je najbolj vtisnilo v spomin, kako dizajnersko mišljenje združuje levo in desno polovico možganov ter njune značilnosti mišljenja. Izpostavil je še, da ravno takšna neformalna izobraževanja poskrbijo za prenos dobre prakse v njegov vsakdan.
Če povzamem, lahko zagotovo rečem, da so bila sponzorska sredstva s strani projekta GETM3 (Global Entrepreneurial Talent Management 3), Obzorje 2020 odlično investirana v najbolj perspektivno publiko, kar jih Ekonomska fakulteta premore.
Aktivnosti projekta lahko spremljate na družbenih omrežjih Facebook in Twitter:
https://twitter.com/getm3global
Danica Tajčman, EFnews
Image gallery:
