EF » EFnet » Novice » Odziv Evropske unije na ekonomskem področju v okviru krize Covid-19

Odziv Evropske unije na ekonomskem področju v okviru krize Covid-19

15.04.2020

V zadnjem času lahko praktično na vsakem koraku zasledimo, da se bomo v prihodnosti zaradi novega virusa Covid-19 srečali z eno najhujših kriz v zadnjih sto letih, ki bo močno vplivala ne le na finančni sektor, ampak praktično na vsa področja znotraj gospodarstva. Ukrepi s strani Evropske unije kot tudi držav članic so in bodo zato odločilnega pomena, da bo gospodarstvo, ki sedaj znotraj določenih panog praktično stagnira, ponovno oživelo. Seveda pa ne moremo pričakovati, da bomo ob koncu epidemije stopili v svet, kot smo ga poznali prej, in prav zaradi tega bo solidarnost predvsem znotraj EU ključnega pomena.

V petek, 10. 4. 2020, so v diskusiji, ki jo je vodil prof. dr. Mojmir Mrak skupaj s prof. dr. Matejem Marinčem in prof. dr. Vasjo Rantom, predstavili vidik, kako se Evropska unija srečuje s krizo na ekonomskem področju. Med pogovorom so v središče postavili tri ključna vprašanja in se med drugim dotaknili zadnje finančne krize, ki je bila strukturno precej drugačna, bolj endogene narave. Nadalje so opisali, kaj je bilo do sedaj urejeno na ravni EU, in v zaključku predstavili s tem povezane ključne ekonomsko-finančne odzive.

Strinjali so se, da bodo ukrepi tako članic kot tudi Evropske unije predvsem odvisni od tega, kako dolgo bo pandemija trajala. Prof. dr. Matej Marinč je pojasnil, da finančni instrumenti na kratek rok namreč v primeru, da se pandemija razširi na daljše časovno obdobje, zagotovo ne bodo primerni. Prof. dr. Mojmir Mrak je nadaljeval, da danes mehanizmi v boju proti tej pandemiji temeljijo na pričakovanjih, da se bo kriza v tako hudi obliki, kot jo lahko zaznavamo danes, končala v krajšem obdobju.

Ukrepi EU in posameznih držav članic so bili na določenih področjih relativno hitri. Prof. dr. Vasja Rant je predstavil položaj Evropske centralne banke (ECB) in njene dosedanje ukrepe, ki temeljijo na zagotavljanju podpore državam članicam. Slednja je ponudila dodatno podporo likvidnosti bankam, povečala pa je tudi neto nakupe vrednostih papirjev. Glede na to, da govorimo o simetričnem šoku, bo po njegovem mnenju to »dobra podlaga za skupno ukrepanje na ravni Evropske unije«.

Anja Puc, EFnews

 

 


Related news

Publish your comment: