EF » EFnet » Novice » Danes se začenja 22. PKP Digital

Danes se začenja 22. PKP Digital

12.11.2020

Letošnja 22. PKP bo zaradi spreminjajočih se okoliščin potekala v digitalni obliki. V duhu teme konference, ki v ospredje postavlja prožnost in odpornost, smo organizatorji za letošnjo izvedbo izbrali televizijsko-digitalno obliko. V okviru konference bo predstavljena raziskava  »Posledice virusa: Družbenoekonomski obrat?«.  Raziskava ljubljanske Ekonomske fakultete, 37 študentov mednarodnega programa Poslovodenja in organizacije (IMB) in 27 raziskovalcev na temo pandemije koronavirusne bolezni COVID-19, razkriva njen vpliv na makroekonomske kazalnike posameznih držav, panog, podjetij in družbe kot celote

Po napovedih IMF bo krčenje svetovne proizvodnje v letu 2020 znašalo 4,4 odstotka in bo večje kot v času zadnje finančne krize v letih 2008 in 2009. Zdaj je torej čas, da razmislimo o podjetniških praksah in ekonomski politiki ter izkoristimo to krizo za spremembo sistema, ki nam bo omogočil lažje preživetje prihodnjih kriz.

Osrednji del raziskave so študije učinkov krize COVID-19 na povpraševanje, ponudbo in verige vrednosti v izbranih dejavnostih kratko- in dolgoročno. Na podlagi intervjujev s številnimi predstavniki največjih podjetij v posameznih panogah smo identificirali največje izzive in ugotovili, kaj so značilnosti panog, ki bodo iz krize izšle kot zmagovalne in tistih, ki bodo bistveno bolj prizadete. Oskrbovalne verige bodo postale krajše, povečala se bo potreba po preglednosti verige od začetka do konca, prav tako pa bodo podjetja pri odločitvah poleg cene bolj upoštevala tudi tveganja, ki jih prinaša vitka oskrbovalna veriga.

Odziv slovenskih podjetij: kriza bo trajala 20 mesecev

Več kot 90 odstotkov slovenskih podjetij je v oktobru pričakovalo, da bo vpliv epidemije COVID-19 na slovensko gospodarstvo negativen oziroma zelo negativen, pri čemer so v predelovalni industriji precej bolj črnogledi kot tisti v storitvenem sektorju. V povprečju pa sodelujoči v anketi pričakujejo, da bo kriza trajala 20 mesecev, nekaj več kot polovica jih pričakuje tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Predvsem odpuščanje bo večje v majhnih podjetjih.

Z vidika okrevanja pa nas lahko zaskrbi napoved podjetij, da jih kar 70 odstotkov načrtuje zmanjšanje vlaganj tako v otipljiv kot neotipljiv kapital. Največji rezi bodo v vlaganja v raziskave in razvoj ter usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, kar bo še nadalje otežilo okrevanje v pokovidnem svetu, ki bo nedvomno še bolj kot do zdaj temeljil na digitalizaciji in znanju.

Kje so bili zaposleni bolj zadovoljni z delom od doma, kje manj?

Slovenska podjetja so se na prvo zaprtje javnega življenja spomladi odzvala razmeroma hitro. Po raziskavi, v katero je bilo vključenih 2.400 zaposlenih, se je delež ljudi, ki so delali na daljavo vsak dan, povečal kar za šestkrat v obdobju med marcem in koncem maja. Kljub temu je še vedno kar 55 odstotkov takšnih, ki med prvo epidemijo niso nikoli delali od doma. Zanimiva je ugotovitev, da jih je bila skoraj tretjina bolj zadovoljna z delom na daljavo, kot so pričakovali, predvsem mlajši zaposleni in tisti z visoko izobrazbo. S starostjo zadovoljstvo z delom od doma upada.

Z vidika dejavnosti pa so bili bolj zadovoljni tisti zaposleni, ki delujejo v okviru panog oskrbe z električno energijo, vodo in preostalih storitev saniranja okolja, dejavnosti finančnih in zavarovalnih storitev in javne uprave. Izrazito slabše zadovoljni pa so bili z delom od doma zaposleni v logistiki, turizmu, telekomunikacijskih in informacijskih dejavnostih in drugih poslovnih dejavnostih.

Zanimiva je zlasti ugotovitev, da se je med prvo epidemijo delež tistih, ki so delali manj kot 30 ur na teden, povečal kar na četrtino (pred epidemijo jih je bilo zgolj 4,4 odstotka). Največji delež teh dela v panogi turizma, trgovine in v izobraževanju. Prav tako pa se je delež tistih, ki so delali več kot 50 ur na teden povečal na 11 odstotkov (pred epidemijo jih je bilo 7,6 odstotka), pri čemer se z nadpovprečnimi obremenitvami spet srečuje del zaposlenih v panogi trgovine, izobraževanja in, po pričakovanju, zdravstva. Delež zaposlenih, ki poročajo o več kot 50-urnem tedenskem delavniku, je ostal visok tudi po epidemiji.

Epidemija koronavirusa pušča svoj odtis tudi na psihofizičnem stanju zaposlenih. Kar tretjina anketirancev je potrdila, da pogosto razmišlja o službenih obveznostih tudi v prostem času. Kar petina vseh je bila vedno ali pogosto preveč utrujena, da bi lahko opravila tudi druge družinske obveznosti ali preživela zadosti časa z družino. Stres, povezan s skrbjo za družinske člane in pomočjo pri opravljanju učnih obveznosti, so v večji meri izrazili tisti, ki imajo otroke, starejše od 10 let. Zanimiva pa je ugotovitev, da je stres, povezan z iskanjem ravnotežja med domačimi in službenimi obveznostmi, občutno manjši pri tistih, ki lahko poljubno izbirajo, ali bodo delo opravili od doma ali v podjetju.

Izzivi in ovire pri delu od doma

Kot največji izziv pri delu od doma med epidemijo so anketirana podjetja naštevala zadržanje in povečanje produktivnosti, soočanje s tveganji, psihično zdravje zaposlenih, zmanjševanje prihodkov, vzdrževanje družabnih stikov, delo v timih in inovativnost. Med ovirami pa so anketiranci poleg neprimernosti dela za opravljanje od doma opozorili predvsem na pravni vidik in tehnološke kompetence zaposlenih. Slednje so poleg ustreznih programskih rešitev predstavljale veliko oviro tako v velikih kot majhnih podjetjih.

Vir: https://www.finance.si/
Foto: arhiv Finance


Image gallery:

Publish your comment: