Razumevanje smiselnega dela v kontekstu tehnostresa, pandemije COVID-19, frustracij in družbene odgovornosti podjetij
10.11.2022EF raziskave

Ključne besede:
Smiselnost dela
Frustracija
COVID-19
Digitalizacija
Tehnološka invazija
Družbena odgovornost podjetij
Avtorji:
- Darija Aleksić, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Saša Batistič, Univerza v Tilburgu
- Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Namen članka
S člankom smo poglobili razumevanje vpliva kontekstualnih dejavnikov (tj. digitalizacija, COVID-19, tehnološki stres) na občutek frustracije in kako le-ta vpliva na doživljanje dela kot smiselnega. Hkrati smo prispevali tudi k razumevanju pomena zaznane družbene odgovornosti podjetij pri ublažitvi potencialnih negativnih učinkov frustracije, ki izvira iz konteksta, na doživljanje dela kot smiselnega.
Ciljna javnost:
Managerji – oblikovalci delovnega okolja v organizacijah, zaposleni.
Kratek povzetek objave
Predmet raziskave:
Digitalizacija in pandemija COVID-19 v zadnjem času predstavljata pomemben vir frustracij številnih zaposlenih. V pričujočem članku smo zato raziskovali, kako lahko zaposleni doživljajo delo kot smiselno v tako zahtevnem in frustrirajočem kontekstu. Natančneje, preučevali smo, ali negativna izkustva zaposlenih, povezana z uporabo tehnologije (tj., tehnološko invazijo – občutek stalne povezanosti in dostopnosti, ki briše meje med delom in zasebnim življenjem), vodijo v frustracije in posledično zmanjšujejo zaznano smiselnost, ki jo zaposleni pripisujejo svojemu delu. Poleg tega smo članku obravnavali tudi zaznano družbeno odgovornost podjetij, ki lahko deluje kot pomemben mehanizem za ublažitev negativnih učinkov, ki izvirajo iz konteksta in frustracij.
Glavne ugotovitve:
Rezultati naše longitudinalne študije, izvedene v štirih valovih na vzorcu 198 zaposlenih, ki smo jo izvajali med prvim valom pandemije COVID-19 v Sloveniji, niso potrdili neposrednega negativnega učinka tehnološke invazije (tj. dimenzije tehnološkega stresa) na zaznano smiselnost dela. Na podlagi rezultatov pa smo lahko potrdili moderacijski učinek zaznane družbene odgovornosti podjetij na indirektno povezavo med tehnološko invazijo, frustracijo in doživljanje dela kot bolj smiselnega. Podrobne analize podatkov so namreč pokazale, da tehnološka invazija pri nizkih ravneh zaznane družbene odgovornosti podjetij vodi v višje ravni frustracije, kar posledično negativno vpliva zaznano smiselnost dela. Višje ravni zaznane družbene odgovornosti podjetij pa ublažijo negativen učinek frustracije, ki izvira iz tehnološke invazije, na zaznano smiselnost dela.
Uporabna vrednost za podjetja:
Naša študija pokaže, da ima lahko tehnološka invazija tako pozitivne kot negativne učinke na zaznano smiselnost dela, ter da je smer učinka odvisna od zaznane družbene odgovornosti podjetij. V času krize je posledično zelo pomembno, da zaposleni vedo, kako njihovo delo prispeva k organizaciji in širši družbi (tj. da zaznajo visoko stopnjo družbene odgovornosti podjetij), saj lahko v tem primeru uporaba tehnologije dejansko poveča zaznano smiselnost dela. Hkrati pa pričujoča študija pokaže, da se morajo organizacije zavedati, da lahko pretirana tehnološka invazija vodi do frustracij, ki negativno vplivajo za doživljanje dela kot smiselnega. Organizacije se morajo zavedati, nadzorovati in izogibati pretiranim zahtevam glede uporabe tehnologije pri delu, predvsem izven uradnega delovnega časa. Poleg tega organizacijam svetujemo, da preko različnih praks in politik spodbujajo percepcijo zaznane družbene odgovornosti podjetij. Namreč, če zaposleni prepoznajo, da njihova organizacija s svojim delovanjem pozitivno prispeva k družbi, jim lahko to služi kot dodaten vir energije, da najdejo smisel svojega dela tudi v težkih situacijah.
Revija objave:
Human Relations
Rangiranje:
JCR IF = 5,732; AJG4; FT50
Celoten članek (objavljen v angleškem jeziku z naslovom: Understanding Meaningful Work in the Context of Technostress, COVID-19, Frustration and Corporate Social Responsibility) lahko preberete na tej povezavi.
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja (slika spodaj):
3, 8 in 9.
Related news
- Vloga zaskrbljenosti za zasebnost in zaupanja pri prostovoljni up…21.03.2023
- Vloga družbenih dejavnikov in pomislekov glede zasebnosti v priv…21.03.2023
- Inovacije v managementu kot spodbujevalke uspešnosti podjetij v …20.03.2023
- I feel the need – the need for speed! Nerazumne naloge, hitrost…15.03.2023
- Osmišljanje vodenja sprememb: naproti narativnemu procesnemu mod…15.03.2023