EF » EFnet » Novice » Med najodličnejšimi raziskovalnimi dosežki UL v letu 2023 tudi raziskava Ekonomske fakultete

Med najodličnejšimi raziskovalnimi dosežki UL v letu 2023 tudi raziskava Ekonomske fakultete

28.11.2023

Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve vsako leto razglasi najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev UL. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so dosegli še posebej vidne rezultate. Letos je podelitev potekala v ponedeljek, 27. novembra 2023.

»Znanost je tista, ki nas je pripeljala do tu, kjer smo, ki nam je omogočila današnja lagodna življenja, ko smo pozabili na številne nadloge, ki so pestile naše prednike in s katerimi se spopadajo še marsikje na našem planetu. Znanost je podaljšala naša življenja, nam omogočila prosti čas, dobro prehrano in še mnogo drugega. Žal so znanstveni dosežki posredno pripeljali tudi do težav, s katerimi se soočamo danes, pri čemer imam v mislih predvsem klimatske spremembe, a rešitev ni v tem, da se vrnemo nazaj v življenje v predindustrijski dobi, temveč da poiščemo rešitev za naš obstoj na tem planetu. To pa lahko naredimo le z znanostjo in zaupanjem v znanost, česar pa se mora zavedati celotna družba, vključno s politiko,« je ob razglasitvi dosežkov povedal rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič. Rektor se je avtoricam in avtorjem zahvalil za njihovo delo in spodbudil k širjenju znanja tudi zunaj akademskih meja.

Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2023 je prejela tudi raziskava Ekonomske fakultete.

Avtorice: Ivana Jovović, prof. dr. Andreja Cirman, prof. dr. Nevenka Hrovatin, prof. dr. Jelena Zorič

Vloga socialnega kapitala in z bivanjem v domu povezanega življenjskega sloga pri energetsko učinkovitih prenovah doma

V večini študij je ugotovljen velik potencial za stroškovno učinkovite prihranke energije v gospodinjstvih, ki jih je mogoče doseči z energetsko učinkovitimi prenovami, ustrezno izbiro ogrevalnih sistemov, energetsko učinkovitim obnašanjem in drugimi ukrepi. Kljub temu ostaja potencial za varčevanje z energijo večinoma neizkoriščen, pri čemer se razkorak med optimalno in dejansko porabo v akademski literaturi označuje kot vrzel v energetski učinkovitosti (angl. energy-efficiency gap). Pri tem bo za dosego cilja podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050 treba ugotovljeno vrzel v rezidenčnem sektorju odpraviti, kar je precejšen izziv.

Raziskava prispeva k literaturi o vrzeli v energetski učinkovitosti s proučevanjem novih vplivnih dejavnikov odločanja in energetsko učinkovitega obnašanja gospodinjstev, in sicer socialnega kapitala in življenjskega sloga, povezanega z bivanjem v domu. Iz rezultatov raziskave izhaja, da zgolj socio-demografske in ekonomske značilnosti odločevalcev ter značilnosti stanovanja in lokacije ne zadostujejo za pojasnitev odločitev o izvedenih energetsko učinkovitih prenovah v slovenskih gospodinjstvih. Ugotovitve ekonometrične analize z uporabo retrospektivnega modela panelnih podatkov kažejo na pozitiven vpliv z domovanjem povezanega življenjskega sloga, pri čemer izstopata varčno ravnanje z energijo ter nagnjenost k vzdrževanju in popravilom doma po načelu »sam svoj mojster«. Prav tako je potrjen pozitiven vpliv socialnega kapitala, pri tem zlasti enostavnost dogovarjanja med stanovalci ter vzpostavljeno in delujoče formalno upravljanje stavbe. Poleg tega so se kot pomembni spodbujevalci energetsko učinkovitih prenov pokazali naslednji dejavniki: dohodek, starost anketiranca in stanovanja, predhodno izvedene prenove in razpoložljivost subvencij, medtem ko so visoke regionalne temperature in negativna gospodarska rast ovire za energetsko učinkovite prenove. Izsledki raziskave tako opozarjajo na potrebo po mešanici ukrepov, ki bi zajemali izobraževalne in informacijske kampanje, subvencije za energetsko učinkovite prenove ter ukrepe, ki spodbujajo boljše formalno upravljanje stavb in izgradnjo skupnosti. Izvajanje teh priporočil bi izboljšalo sprejemanje odločitev ter prispevalo k doseganju ciljev energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja v gospodinjstvih.

Celotno novico si oglejte na spletni strani Univerze v Ljubljani.

.


Image gallery:

Publish your comment: