EF » EFnet » EF raziskave » Ostati ali oditi? Vpliv strasti do znanosti ter do podjetništva pri napovedovanju namer razhoda, ki izhajajo iz frustracij med akademiki

Ostati ali oditi? Vpliv strasti do znanosti ter do podjetništva pri napovedovanju namer razhoda, ki izhajajo iz frustracij med akademiki

25.03.2024

Avtorji objave:

  • Marco Balzano, Ca’ Foscari University of Venice, Department of Management
  • Guido Bortoluzzi, University of Trieste, DEAMS Department
  • Aldijana Bunjak, University of Stavanger, Business School
  • Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?

V določeni točki svoje kariere skoraj vsak raziskovalec in pedagog strastno razpravlja o toksičnosti akademskega sveta. Delo v akademskem okolju je lahko zahtevno zaradi številnih razlogov: udeleževanje v loteriji prijavljanja raziskovalnih projektov ter pridobivanja pozicij, tekmovanje s skupino ljudi, ki počnejo isto stvar in pogosto ne delijo dragocenih informacij, vsakodnevni občutek tesnobe ob primerjanju javno dostopnih meril vpliva raziskav s kolegi, soočanje z neprijaznimi univerzitetnimi sistemi, ki akademike silijo v objavljanje vedno več (ne pa nujno bolje) in zagotavljanje novih projektov, in (dejansko velika) možnost neuspeha ne glede na trdo delo, saj je veliko odvisno od komponente sreče. Ti razlogi lahko sprožijo občutke ljubosumja, jeze, grenkobe, razočaranja in obupa, kar lahko vodi do visokih ravni frustracije in s tem želje po zapustitvi akademskega sveta. Raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je sledeče: kako lahko izmerimo raven frustracij v akademskem svetu, in kako je ta povezana s strastjo do znanosti in podjetništva ter z različnimi namerami razhoda oz. zapustitve pozicije?

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Naše ugotovitve kažejo, da je strast do znanosti pozitivno povezana z namero ostati na akademskih pozicijah, medtem ko podjetniška strast spodbuja akademike, da se ob preveliki frustraciji odločijo za izstop iz akademskih karier. Ljudje, ki hkrati doživljajo akademsko frustracijo in imajo večje ravni podjetniške strasti, bodo razmišljali o zapustitvi akademskega sveta, da bi sčasoma odprli svoje podjetje. Tisti, pri katerih vseeno prevladuje strast do znanosti, se pogosto odločijo, da bodo zamenjali trenutno univerzo oziroma raziskovalno institucijo, ali pa pivotirali v posel, povezan z njihovim raziskovanjem.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Ta raziskovalni projekt je bil – čeprav se ukvarja s frustracijami – res zabaven in blizu srcu vseh nas avtorjev. Gre namreč za temo, s katero se soočamo na dnevni bazi, raziskovali smo samega sebe in svoje kolege. Presenetil nas je odziv, saj smo pri svojem raziskovanju med našimi lastnimi omrežji poleg izpolnjenih anket dobili tudi ogromno anekdotičnih uvidov v vire frustracij akademikov v zelo raznolikih institucionalnih in kulturnih okvirih.

Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?

Institucijam v akademskem svetu in njihovim vodstvom; snovalcem politik s področja visokega šolstva, znanosti, raziskovanja (predvsem financiranja in nagrajevanja le-tega), izobraževanja; akademikom (raziskovalcem, pedagogom) samim.

Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?

“Solze, frustracije in smeh, vse to je del mene. Živela sem na polno, kolikor sem le mogla. Nič ne bi spremenila!” – Kagari Atsuko, Mala čarovniška akademija (Little Witch Academia) “Nekaj se bo zlomilo, in blizu smo zlomu” – Craig Hicks, učitelj “Dragi profesor, ko 90 % od nas ne uspe, ni zato, ker se nismo trudili, pač pa zato, ker ste katastrofalen učitelj” – Številni študentje vsepovsod. Raziskava naslavlja zares pereče vprašanje frustracij v akademskem svetu in si prizadeva spodbuditi nadaljnje vpoglede v procese, kako naj univerzitetni sistemi obravnavajo to problematiko in izboljšajo akademski svet za njegove udeležence. Upamo in si želimo, da bo raziskava spodbudila snovalce raziskovalnih politik ter vodstva akademskih organizacij pri ustvarjanju okolja za raziskovalce in pedagoge, ki bo psihološko varnejše, vključujoče, z manj pritiski, ter predvsem medsebojno prijazno.

Ključne besede:

  • frustracije v akademskem svetu
  • strast do znanosti
  • strast do podjetništva
  • razhodi (zapustitev pozicije)
  • kontekst raziskovalnega in pedagoškega dela

Rangiranje:

  • JCR(2022): Q4
  • AJG: 2
  • EF: B

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

  • SDG 4 – kakovostno izobraževanje
  • SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
Higher education policy (Springer)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Should I stay or should I go? The interplay between scientific and entrepreneurial passion in shaping the frustration-intention relationship in the academia

cilji




Related news

Publish your comment: