Onkraj zidov pisarn: Konfiguracije oblikovanja dela za uspešno opravljanje delovnih nalog na fizični lokaciji organizacije, hibridnem delu in delu na daljavo
Avtorji objave:
- Amadeja Lamovšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Ivan Radević, University of Montenegro, Faculty of Economics
- Shaima’ Salem Mohammed, Northumbria University
- Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?
Katere konfiguracije oblikovanja dela so povezane z višjo uspešnostjo opravljanja delovnih nalog zaposlenih pri različnih oblikah dela?
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Ključne ugotovitve naše raziskave so naslednje: Raziskava potrjuje pomembnost obogatenega oblikovanja dela, pri katerem so vključene različne značilnosti dela, kot so avtonomija, raznolikost nalog in identiteta nalog, ki so ključne za izboljšanje delovne uspešnosti v vseh oblikah dela. Ugotovljeno je bilo, da nekatere značilnosti dela igrajo pomembnejšo vlogo pri določenih oblikah dela. Na primer, delo na fizični lokaciji organizacije zahteva večjo raznolikost nalog, medtem ko delo na daljavo zahteva visoko raven obdelave informacij in družbeno podporo. Hibridno delo zahteva najbolj kompleksno konfiguracijo oblikovanja dela, ki združuje elemente dela na fizični lokaciji organizacije in dela na daljavo. Analiza je pokazala, da različne konfiguracije značilnosti dela vodijo do visoke uspešnosti, kar potrjuje načelo ekvifinalnosti v oblikovanju dela. To pomeni, da lahko različne kombinacije pogojev vodijo do enakega izida, odvisno od konteksta dela.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
V procesu naše raziskave smo ugotovili, kako ključno je celostno pristopati k oblikovanju dela. Običajno so študije osredotočene na vpliv posameznih značilnosti dela, kot je avtonomija, na določene izide, na primer uspešnost. Vendar je naša študija pokazala, da je za razumevanje delovne uspešnosti nujno analizirati medsebojno delovanje različnih delovnih značilnosti in kako se te kombinacije izrazijo v različnih delovnih okoljih. Celovit pogled, ki smo ga aplicirali, nam je razkril, da lahko iste značilnosti dela delujejo zelo različno, odvisno od konteksta, v katerem se uporabljajo. Na primer, avtonomija lahko v tradicionalnem delovnem okolju poveča zadovoljstvo in produktivnost, v hibridnem ali popolnoma oddaljenem okolju pa morda ne prinaša enakih prednosti, če ni pravilno podprta z drugimi delovnimi značilnostmi, kot sta informacijska podpora in ustrezne povratne informacije. Ta ugotovitev poudarja pomen razumevanja, da oblikovanje dela ni zgolj seštevek posameznih značilnosti, temveč kompleksen sistem, ki zahteva uravnotežen pristop. Še posebej v luči sodobnih trendov dela, kjer so meje med različnimi oblikami dela vse bolj zabrisane, je pomembno, da organizacije razvijejo strategije, ki presegajo tradicionalne modele in omogočajo prilagodljivo ter dinamično oblikovanje delovnih mest.
Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?
Študija nudi praktične informacije za širok krog interesentov, ki se ukvarjajo z izboljšanjem delovne uspešnosti in prilagajanjem delovnih praks sodobnim trendom dela. Managerji lahko uporabijo te ugotovitve za boljše razumevanje, kako oblikovati delo, da izboljšajo uspešnost zaposlenih, ne glede na to, ali delajo na fizični lokaciji, hibridno ali na daljavo. To je še posebej pomembno v času, ko se organizacije vse bolj odločajo za nove oblike dela. Ugotovitve lahko pomagajo pri oblikovanju smernic in politik, ki podpirajo različne oblike dela, s poudarkom na izboljšanju delovnih razmer in optimizaciji uspešnosti. Študija nudi bogat vir informacij za akademike, ki se ukvarjajo z raziskovanjem oblikovanja dela, organizacijskega vedenja in managementa človeških virov. Organizacijskim oblikovalcem ponudijo vpogled v potrebe zaposlenih in managerjev, kar jim omogoča razvoj bolj ciljno usmerjenih orodij in platform, ki podpirajo različne oblike dela. Poznavanje, kako različni vidiki delovne zasnove vplivajo na njihovo uspešnost in zadovoljstvo, lahko zaposlenim pomaga pri pogajanjih za boljše delovne pogoje ali pri prilagajanju lastnih delovnih metod za izboljšanje uspešnosti. Kadrovski strokovnjaki lahko te ugotovitve uporabijo za načrtovanje in izvajanje programov usposabljanja in razvoja, ki ciljajo na specifične potrebe zaposlenih glede na njihovo delovno okolje, ter za izboljšanje strategij za delo na daljavo in hibridno delo.
Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?
Naše delo ima potencial, da ostane relevantno in vplivno v daljšem časovnem obdobju, saj naslavlja ključne izzive sodobnega delovnega okolja in ponuja praktične rešitve za izboljšanje delovne uspešnosti v raznolikih delovnih konfiguracijah. Pomen vidimo predvsem na naslednjih področjih:
- S širjenjem hibridnih in porazdeljenih delovnih pogojev bodo ugotovitve pomagale oblikovati, kako organizacije strukturirajo svoje delovne procese. Z razumevanjem, kateri elementi oblikovanja dela so ključni za uspešnost v različnih okoljih, lahko organizacije bolje načrtujejo svoje strategije dela na daljavo ali hibridno delo.
- Študija ponuja vpoglede v to, kako naj se oblikujejo delovna mesta za izboljšanje uspešnosti zaposlenih pri opravljanju delovnih nalog. Te ugotovitve bi lahko vplivale na kurikulume v izobraževalnih institucijah, ki se ukvarjajo z razvojem programov za menedžment in organizacijske študije, kjer bi poudarjali pomen prilagodljivega oblikovanja dela.
- Študija lahko služi kot referenca za oblikovalce politik, ki oblikujejo zakonodajo in smernice za delo. Razumevanje, kako različne oblike dela vplivajo na uspešnost zaposlenih, lahko vodi do bolj informiranih odločitev glede regulativ delovnega okolja, pravic delavcev in standardov dela.
- V naslednjih petih do desetih letih bodo organizacije morda morale večkrat prilagajati svoje strategije zaradi hitrih sprememb v tehnologiji in delovni dinamiki. Razumevanje temeljnih principov uspešnega oblikovanja dela bo ključno za zagotavljanje, da so te prilagoditve uspešne.
- Organizacije z globalno prisotnostjo bodo morda uporabile te ugotovitve za usklajevanje delovnih praks v različnih kulturnih in regulativnih okoljih.
Ključne besede:
- oblike dela
- hibridno delo
- značilnosti dela
- kvalitativna komparativna analiza (QCA)
- uspešnost opravljanja delovnih nalog
Rangiranje:
- JCR(2022): Q1
- AJG: 4
- EF: A*
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
Prispevek je objavljen v:
Information systems journal (Wiley)
Vsebina prispevka je ob plačilu dostopna na povezavi:
