Tristopenjski mehanizem digitalnega piratstva: razvoj in medkulturna potrditev
Ključne besede:
digitalno piratstvo;
medosebni vpliv;
moralna intenzivnost;
osebno tveganje;
namera po piratstvu;
racionalizacija.
Avtorji:
Dr. Mateja Kos Koklic, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta; Dr. Monika Kukar-Kinney, Univerza v Richmondu; Dr. Irena Vida, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Namen članka:
Namen članka je razviti in empirično preveriti tristopenjski mehanizem določljivk digitalnega piratstva pri porabnikih: osebnega tveganja na nivoju posameznika, dovzetnosti za družbene norme na medosebni ravni in moralne intenzivnosti na družbeni ravni. Obenem je namen tudi raziskati vlogo procesa racionalizacije in prihodnje namere glede piratstva.
Ciljna javnost:
Podjetja, oblikovalci javne politike, raziskovalci.
Kratek povzetek objave:
Predmet raziskave:
Digitalno piratstvo pri porabnikih.
Glavne ugotovitve:
V raziskavi na temo digitalnega piratstva proučujemo mehanizme tovrstnega vedenja pri porabnikih, pri čemer se še posebej osredotočimo na osebno tveganje (stopnja prepričanja, da nezakonito prenesene datoteke lahko poškodujejo računalnik), dovzetnost za družbene norme (upoštevanje drugih v raznih nakupnih situacijah), moralno intenzivnost (prepričanje, da ima digitalno piratstvo negativne posledice za širšo družbo) ter racionalizacijo (uporaba tehnik za preprečevanje občutka krivde). Na osnovi podatkov iz štirih držav Evropske unije (Slovenija, Italija, Švedska, Velika Britanija) ugotavljamo, da zaznavanje tveganja in moralna intenzivnost negativno vplivata na piratsko vedenje. Moralna intenzivnost prav tako zmanjšuje uporabo tehnik racionalizacije, medtem ko preteklo ukvarjanje s piratstvom povečuje uporabo omenjenih tehnik. Na posameznikovo namero glede prihodnjega ukvarjanja s piratstvom pa neposredno vplivajo tveganje, racionalizacija in preteklo piratsko vedenje.
Uporabna vrednost za podjetja, priporočila za management:
Dosedanji napori za ublažitev digitalnega piratstva so bili usmerjeni predvsem v iskanje ustrezne zakonodaje in strog kazenski pregon. Več uspehov pa si je obetati od strategij, ki temeljijo na prepričevanju namesto na preprečevanju. Iz raziskave lahko izluščimo dve področji, na osnovi katerih lahko spreminjamo posameznikovo namero po nalaganju piratskih datotek: zaznavanje posledic piratstva zase (tveganje) in zaznavanje posledic piratstva za širšo družbo. Ti dve področji neposredno vplivata na piratsko vedenje, hkrati pa vplivata tudi na zmožnost posameznika, da racionalizira etično vprašljivo vedenje in končno oblikuje prihodnjo namero glede piratstva. Zato mora biti trženjsko komuniciranje usmerjeno v ustvarjanje zavedanja javnosti o osebnih in družbenih posledicah piratstva. Na primer, trženjsko sporočilo lahko sproži posameznikovo zaznavanje tveganja s prikazom morebitne škode za porabnikov računalnik kot posledice nezakonitega nalaganja datotek s spleta. Po drugi strani pa je možno izpostaviti negativen vpliv piratstva za družbo na splošno. Porabnikov se manj dotakne vpliv njihovega piratskega vedenja na premožne umetnike in korporacije, več posluha pa kažejo pri zaznavanju posledic za manjša in neodvisna podjetja. Zato naj se komuniciranje osredotoči na družbo kot celoto ali na negativne posledice za male umetnike in podjetja. Uporabno vrednost ima tudi ugotovitev, da racionalizacija značilno vpliva na porabnikovo prihodnjo namero glede piratstva. Namreč, s podajanjem protiargumentov, temelječih na trdnih podatkih, je možno zmanjšati uporabo tehnik racionalizacije. Na podlagi te raziskave pa implikacije lahko naslovimo tudi na podjetja, delujoča v različnih državah, in sicer glede uporabe enotnih (standardiziranih) vs. lokaliziranih pristopov. Konsistentni rezultati po vseh štirih državah iz raziskave kažejo, da na piratsko vedenje vplivajo isti dejavniki ne glede na državo, zato je smiselno uporabljati isto splošno strategijo. Vendar pa pristopi za izvajanje strategije potrebujejo lokalno prilagajanje, zlasti v zvezi s kulturno občutljivimi dejavniki, kot je na primer moralna intenzivnost.
Revija objave:
Journal of Business Ethics. Februar 2014
Rangiranje:
SSCI, JCR, SCOPUS, FT 40
Celotni članek lahko preberete na tej povezavi.