Intervju z diplomantom doktorskega študija Ekonomske fakultete, dr. Samom Javornikom
Po doktorskem študiju sem …
Dr. Samo Javornik je po študiju na Indiana University School of Bussines diplomiral in magistriral na Ekonomski fakulteti, kjer je končal tudi magistrski študij, smer poslovna politika in organizacija ter doktorat s področja ocenjevanja vrednosti intelektualnega kapitala. Na družbi Triglav Skladi od leta 2005 opravlja funkcijo člana uprave.
Kdaj in zakaj ste se za to odločili za vpis na doktorski študij?
Odločitev o doktorskem študiju je zorela kar nekaj časa. O tem sem dejansko razmišljal od zaključka magistrskega študija. Nekajkrat sem se o možnostih, kako nadaljevati študij na najvišji ravni, pogovarjal v okviru klasičnega doktorskega študija, a mi je v celotni zgodbi vseskozi nekaj manjkalo. Kariero sem namreč gradil v poslovnem svetu, nekoliko odmaknjen od akademskega okolja in to, kar sem si želel, ni bila zgolj priprava doktorske disertacije in raziskava, povezana z njo. Želel sem pristopiti k študijskemu programu, ki bi mi poleg možnosti raziskovanja omogočil pridobiti širši spekter znanja s področja akademskega delovanja. Želel sem spoznati osnovna načela, metode, orodja in ne nazadnje tudi filozofijo znanosti, ki predstavljajo okvir vsakega akademskega udejstvovanja.
Kaj vam je bilo v pomoč pri vaši odločitvi za študij in kaj ste pogrešali?
Ključni trenutek za odločitev za študij je dejansko predstavljala uvedba bolonjskega doktorskega študija. Pri klasičnem doktorskem študiju so bili tisti, ki niso izhajali iz akademske skupnosti, »obsojeni« na dokaj ozek krog ljudi, ki so jim pri njihovem študiju in raziskavah svetovali in pomagali. Za moj okus je takšen pristop omogočal premalo širine v smislu raziskovalnega in akademskega okolja, ki je pomemben sestavni del tovrstnega študija. Z bolonjskim študijem je bil uveden program izobraževanj, ki so za akademsko raziskovanje nujna predpostavka, hkrati pa je omogočil, da se kot doktorski študent vključiš v skupino podobno mislečih ljudi s podobnimi cilji. Enostavno postaneš del skupnosti, v okviru katere lahko izmenjuješ dragocene izkušnje in ne na koncu z njimi deliš križe in težave, ki ti pri tovrstnem zahtevnem delu vedno prekrižajo pot.
Kakšna so bila vaša pričakovanja?
Verjetno podobna kot so pričakovanja vseh, ki v akademski svet vstopajo iz prakse. Nekoliko naivna. Ampak ne v negativnem pomenu besede. Pravila igre in način delovanja je bil precej drugačen od izkušenj iz preteklosti. Na začetku je to morda predstavljalo rahel kulturni šok, a moram reči, da smo ga s kolegi dokaj hitro posvojili in začeli razmišljati nekoliko drugače. Ko osvojiš novo filozofijo in nov pogled na svet okoli sebe, se vse skupaj spremeni v zelo zanimivo življenjsko izkušnjo.
Ali jih je študij pre/dosegel?
Z izjemo opisanega obrata v miselnem vzorcu mi je sam študij, ki predstavlja pripravo na samostojno raziskovalno pot, dejansko ponudil še več, kot sem pričakoval. Vpeljan sem bil v vsebine in področja, za katere do takrat niti nisem vedel, da obstajajo. Raziskovanje nepoznanih področij pa je itak strast, ki ji v življenju vedno podležem.
Kako je potekalo učenje, raziskovanje, delo s profesorji oz. mentorji?
Takšen način doktorskega študentom po moji presoji omogoča bistveno več, kot mu je ponujal v preteklosti. Kot sem že omenil, z vpisom na študij vstopiš v socialni krog podobno mislečih ljudi s podobnimi ambicijami in ne na koncu s podobnimi dilemami. In ta socialni krog, ki seveda vključuje profesorje in mentorje, študiju dodaja posebno dimenzijo. S svojimi dilemami nikoli nisi sam. Kolegi, profesorji in mentorji so vedno pripravljeni sodelovati s svojimi razmišljanji in nasveti. Raziskovanje, kot ga jaz razumem, ni dejavnost, pri kateri se človek zapre v laboratorij in po določenem času iz njega, že nekoliko osivel in utrujen, prinese genialen rezultat svojega raziskovanja. Proces učenja in raziskovanja je socialen proces in interakcija z okoljem je pomemben del tega procesa, ki dodaja zelo pomembno dimenzijo.
Katere kompetence vam je pomagal razviti/pridobiti doktorski študij?
Akademski svet je razumski svet, svet kavzalnosti, empirije in materialnih dokazov. Tu so pravila igre striktna in nepopustljiva. Včasih morda celo preveč. V tem svetu ni dovolj, da nekaj čutiš, misliš ali veš. Svojim občutkom in razmišljanjem moraš dodati sposobnost, da svetu okoli sebe na znanstveno strikten način tudi dokažeš, da so tvoja razmišljanja in občutki pravilni.
Kakšne cilje ste si zastavili po študiju?
Vso svojo kariero sem sodeloval z Ekonomsko fakulteto v raznovrstnih, predvsem pedagoških procesih. Z zaključkom študija sem na tem področju naredil korak naprej. Usposobil sem se, da sodelujem tudi v raziskovalnih procesih, hkrati pa mi je poglobljen študij omogočil, da sem se res specializiral na področju, ki sem ga tekom študija poglobljeno raziskoval. V mojem primeru je to področje raziskovanja intelektualnega potenciala oz. kapitala kot najpomembnejšega dejavnika, ki v moderni ekonomiji omogoča ustvarjanje dodane vrednosti. Izsledki mojega raziskovalnega procesa imajo tako akademsko dimenzijo, kot tudi praktično uporabnost.
Kakšna je bila vaša (prva) zaposlitev po opravljenem doktorskem programu?
Po opravljenem doktorskem študiju sicer nisem naredil bistvenega koraka vstran od tega, kar sicer počnem. Prej bi lahko rekel, da sem obstoječemu načinu delovanja in razmišljanja dodal novo razsežnost. Zadnjih deset let delujem na področju upravljanja naložb, ki je zelo tesno povezano z znanstvenim pristopom k raziskovanju dogajanj na trgih kapitala. In znanja, ki sem jih pridobil v okviru doktorskega študija, so mi pomagala nadgraditi to, kar sem že počel. Je pa res, da pridobljeni akademski naziv človeka opisuje v nekoliko drugačni luči, dodaja mu strokovno kredibilnost in hkrati nakazuje osebnostno lastnost, da je človek v doseganje ciljev sposoben vložiti ogromno energije, se prebiti skozi nešteto preprek in ovir ter na koncu doseči cilje, ki si jih je zastavil. To so kvalitete, ki močno razširijo potencialni krog udejstvovanja v življenju.
Ali ste potrebovali dodatno usposabljanje/razvoj kompetenc poleg pridobljenega znanja po študiju?
Izobraževanje je doživljenjski proces. To je vlak, iz katerega ne moreš in ne smeš izstopiti. Znanje danes zastareva hitreje, kot kadarkoli v zgodovini človeštva. In če vztrajaš na poti osebnostnega razvoja, si za to bogato poplačan. Pa ne zgolj v materialnem smislu. Znanje je kumulativen in nelinearen proces, kjer znanju in izkušnjam, ki si jih pridobil v preteklosti, neprestano dodajaš nova znanja in izkušnje. In če je človek na tej poti vztrajen in širokega pogleda na svet, se to pridobljeno znanje v življenju postopoma spremeni v življenjsko modrost, ki jo lahko deli s svetom okoli sebe. Če se nekoliko pošalim: pameten človek ve, da je paradižnik sadež, moder človek pa ve, da ga ne kaže narezati v sadno solato.
Ali imate za bodoče doktorske študente kakšen nasvet glede zaposlovanja po opravljenem doktorskem študiju?
Naj ne zveni preveč stereotipno, če rečem, da je znanje nekaj, kar človeku nihče ne more vzeti. Verjamem v znanje, verjamem, da je intelektualni potencial tisti, ki danes spreminja svet in verjamem, da se v družbi vedno najde prostor pod soncem za tistega, ki zna in hoče ustvarjalno delati. Pa naj bo to akademska kariera ali delo v praksi. Doktorski študij in akademski naziv močno razširita karierne možnosti. Je pa res, da popolnoma druga če zveni, če človek skozi življenje potuje s filozofijo »I have a dream«, kot pa, da si neprestano ponavlja slogan » I have a plan«. To slednje pač ne zveni prav posebej privlačno in prepričljivo.
Doktorski program Ekonomske fakultete je tako po strukturi kot organizaciji primerljiv z najboljšimi doktorskimi programi v državah EU. Dodaten pečat kakovosti pa potrjujeta tudi mednarodni akreditaciji poslovnih šol, AACSB in EQUIS, ki uvrščata Ekonomsko fakulteto med najboljših 47 šol v Evropi. Ob tem bi vas radi opozorili, da prijave za vpis na doktorski študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani zbiramo do vključno 20. junija 2014.