EF » EFnet » EFnews » INTERVJU: Janez Škrabec: »Na svetu nismo sami, zato nam ne sme biti vseeno; moramo si upati in moramo deliti«

INTERVJU: Janez Škrabec: »Na svetu nismo sami, zato nam ne sme biti vseeno; moramo si upati in moramo deliti«

14.04.2015

Janez Škrabec začenja drugi mandat funkcije predsednika Alumni Ekonomske fakultete (AEF).  Ustanovitelj in direktor podjetij Riko,  d. o. o., Riko hiše,  d. o. o in Riko Invest, d. o. o. ter predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta je za EFnews spregovoril o udejanjanju vizije sodelovanja z Ekonomsko fakulteto ter o pomembnosti zavedanja zaznavanja in povezovanja z okoljem, v katerem živimo in poslujemo. Kot je dejal, so to dejavniki zgodbe o uspehu, ki jo piše družinsko podjetje Riko, tudi v času soočanja z izzivi spremenljivega okolja na trgih, kot se to trenutno dogaja v Rusiji.

1. Zakaj je pomembno, da so diplomanti člani ALUMNI EF in kako k temu prispevate kot njegov predsednik vi?

Razlog, da si del Ekonomske fakultete, ni samo v pridobivanju znanja in kakovosti profesorjev, ki ga podajajo. Zelo pomembno je zgraditi dobro mrežo. Ne glede na to, s čim se v življenju ukvarjaš, povsod so najpomembnejši ljudje. Če ste poslovnež, poslujete z ljudmi in v odnosih je zaupanje zelo pomembno. Zaupanje pridobimo, če poznamo ljudi in imamo  z njimi dobre izkušnje. Na ta način je potem veliko lažje z njimi napraviti nekaj dobrega. Upam, da nam s programom dogodkov, na katerih gostimo ALUMNI člane, uspeva graditi dobre odnose in zaupanje med njimi. To je tisto, kar nam pomaga pri doseganju naših ciljev, in sicer  ne le v podjetjih, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Ljudje morajo vedeti, kam spadajo, imeti morajo identiteto. EF predstavlja identiteta, s katero pridobite kulturo in vrednote, ki jih Ekonomska fakulteta širi. Pomembno je tudi, da ima ALUMNI EF predsednika, ki mu  člani zaupajo, in upam, da sem tak predsednik.

 2. Katere vrednote vnašate v ALUMNI EF?

Predvsem je to vprašanje za ALUMNI EF člane, torej »Zakaj je Škrabec dober predsednik?«, in želim si, da bi naredili tudi to. Na to skupnost želim prenesti ideologijo, da so za uspeh potrebni trdo delo, znanje, prijazen odnos, strast in ljubezen do tega, kar delaš. Menim tudi, da je za dobrega poslovneža znanje, pridobljeno na EF, izredno pomembno. Izobraževanje na EF je izrednega pomena, saj znanje, pridobljeno tukaj, veliko pripomore tako k poklicnemu kot tudi zasebnemu življenju. Z EF sodelujem poslovno in sebe vidim kot družbeno odgovornega poslovneža v Sloveniji. Upam, da je Ekonomska fakulteta ponosna name kot  na nekdanjega študenta in želim si, da bi v prihodnje sodelovanje še bolj nadgradili in bili še uspešnejši.

3. Ali ima rusko-slovenski trg po vašem mnenju močan čut za družbeno odgovornost in ali je pomembno, da se podjetniki obnašajo družbeno odgovorno?

Verjamem, da morajo  vsi podjetniki v prvi vrsti stremeti k dobičku. Dobiček je zelo pomemben, je kot kisik za podjetje. Res pa je, da je potrebno biti pri njegovem ustvarjanju družbeno odgovoren. Skrb za okolje, v katerem poslujete, je izrednega pomena, saj na svetu niste sami. Vaš uspeh je odvisen od mnogih dejavnikov in vsi  so zelo pomembni. Tudi zato podpiram veliko stvari na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, saj verjamem, da le-ta oblikuje  dobre ljudi, dobre stvari in dobro prihodnost. Na svetu nismo sami, zato nam ne sme biti vseeno;  moramo si upati in moramo deliti.

4. Katera poslovna področja oz. kateri sektorji v Sloveniji imajo po vašem mnenju potencial na ruskem trgu?

To ni enostavno reči, kljub temu pa menim, da je lažje najprej poskusiti v Rusiji kot drugje, saj je percepcija slovenskih blagovnih znamk v Rusiji veliko bolj dragocena, kot je kjerkoli drugje na svetu. Imamo tradicijo. V preteklosti je bilo blago, ki je v Rusijo prišlo iz Jugoslavije, prepoznano kot najbolj prestižno blago v Sovjetski zvezi. Lahko bi rekel, da so bili naši izdelki sanje, a žal nimamo veliko uspešnih poslovnih primerov, sploh v zadnjem času. V Rusiji poslujem 25 let na 20 let podlage, ki jo je  na tem področju pred menoj zgradil moj oče. Riko je inženiring in v sektorjih, kjer delujemo, smo zelo uspešni. To so gradbeništvo, ekologija, energetika, industrijski inženiring itd. Zagotavljamo tudi financiranje, je pa res, da predno gredo stvari  na bolje, je vedno najprej še slabše. Kratkoročno nisem zelo optimističen, a preživeti moramo. Ostajam pa optimističen na srednji in daljši rok.

 5. Kako na vaše poslovanje v Rusiji vplivajo sankcije zahodnih držav in nizka vrednost rublja? Kako obvladujete valutna tveganja?

Sankcije in nizka vrednost rublja slabo vplivajo na naše poslovanje. Kot podjetniki moramo v problemih videti priložnosti. Moje geslo je naslednje: »Ne bom se ukvarjal  s stvarmi, na katere nimam vpliva. Vse svoje sile bom raje vložil v dejavnosti, na katere imam vpliv. Modrost dobrega podjetnika je v tem, da loči med prej omenjenima situacijama.« V trenutnem položaju se je potrebno čim bolj prilagajati. V letošnjem letu se bodo zaostrene ekonomske razmere poznale na našem prometu in ne bomo dosegli tako dobrih poslovnih rezultatov kot v letu 2013. Valutnih tveganj nimamo, ker imamo vse v evrih. S tem, ko evro pada, bomo bolj konkurenčni v Rusiji in ZDA.

6. Kakšen je vaš pogled na prihodnje dogajanje na ruskem trgu? Kateri dejavniki bodo po vašem mnenju odigrali ključno vlogo pri nadaljnjem poslovanju slovenskih podjetij v Rusiji (cena nafte in s tem povezana državna in zasebna potrošnja, intenzivnost in izvajanje ruskih investicij, nadaljnji razvoj dogodkov v Ukrajini)?

Glavna stvar je cena nafte. Mislim, da nizka cena rublja ni nujno nekaj slabega, saj je bila ruska valuta premočna, standard v Rusiji je prehitro rastel, Rusija je postala zelo nekonkurenčna. Cena nafte bo negativno vplivala na državno in privatno potrošnjo. Glede Ukrajine je težko dati  napoved, mislim pa, da se bodo dogodki odvijali po analogiji nekdanje Jugoslavije.

7. Kako bi ocenili učinkovitost slovenske gospodarske diplomacije na ruskem trgu?

Naše podjetje ima pozitivne izkušnje s slovensko gospodarsko diplomacijo. Vse institucije, ki se ukvarjajo z gospodarsko diplomacijo, so zelo koristne. Zelo sem jim hvaležen za njihov doprinos. Ob tem pa izpostavljam, da je moč gospodarske diplomacije sorazmerna  moči in velikosti naše države. Pri navezovanju poslovnih stikov pomagajo tudi kulturne in športne aktivnosti.

Leeanna Whirl in Grega Umek, EFnews

FOTO: Tina Drolc, EFnews

efnewskvadrat


Image gallery:

Related news

Publish your comment: