Intervju: Luka Šinkovec
Luka Šinkovec je študent mednarodne smeri International Business na Ekonomski fakulteti, ki je čas študija izkoristil tudi za nabiranje dragocenih mednarodnih izkušenj. Pravi, da mu je raznolikost izbranih držav – potoval je na Japonsko in Finsko – dala ogromno razumevanja tujih kultur, načina razmišljanja in delovanja ter mu prinesla bogato zakladnico prijateljstev, kontaktov in praktičnega znanja. O tem, kako se je med svojim potovanjem znašel še v glavni pisarni L’Oreal Helsinki in zakaj se je nasmehnil ob pesmi ‘Good Life‘ skupine One Republic, pa preberite v spodnjem intervjuju.
1) Ekonomska fakulteta ponuja širok spekter možnosti za mednarodne izmenjave, tako v Evropi kot tudi drugod po svetu. Sam si na dodiplomskem študiju izbral Japonsko, na podiplomskem pa Finsko. Kaj so bili glavni razlogi za izbor teh držav in kako bi primerjal obe izkušnji?
Ekonomska fakulteta ponuja izjemno veliko priložnosti, ki jih ne najdeš nikjer drugje v tujini. Lahko se udeležiš dveh, treh ali celo več izmenjav. Prijatelji z vseh koncev sveta so poudarili, da sami lahko gredo samo na eno izmenjavo.
Japonsko sem izbral, saj mi je bil obisk te države na vrhu seznama želja že od srednje šole, ko sem spoznal japonsko kulturo preko animejev. Rekel bi, da je idealna destinacija za izmenjave, saj je razvita in varna ter popolnoma drugačna od vseh držav, ki jih lahko obiščeš v okviru programov Erasmus+. Že od nekdaj me je privlačila tudi harmonična mentaliteta Japoncev, poleg tega pa sem videl odhod na izmenjavo kot vrata v samostojno življenje. Preživeti sam na drugem koncu planeta je namreč resnično poosebitev samostojnosti.
Finska je država z enim od najbolj naprednih šolskih sistemov na svetu. Univerza, ki sem jo obiskoval, Aalto University, je poleg tega znana po kombiniranju inženiringa in poslovanja ter smeri dizajn. Ta mešanica znanja dovoljuje izjemno hitro tvorbo naprednih idej pa tudi njihovo kasnejšo izvedbo. Je popolna destinacija za vsakogar, ki ga zanima podjetništvo.
2) Del obveznosti si torej opravljal doma in del v tujini. Kakšen je tvoj splošen vtis o fakultetah, načinu študija, zahtevnosti in odnosih med profesorji in študenti? Kje vidiš glavna stičišča in kje glavne razlike med ljubljansko Ekonomsko fakulteto ter tistima na Finskem in Japonskem?
Razlike med sistemi so izjemno opazne, kot so opazne tudi različne mentalitete tako študentov kot tudi profesorjev. Na Japonskem je univerzitetna izobrazba redkejša kakor pri nas, saj je večinoma samoplačniška. Študenti imajo veliko krožkov poleg predavanj, kar jim na koncu izobrazbe nudi dodatne kvalifikacije, kot so npr. IT zmožnosti, igranje inštrumentov, poznavanje tujih jezikov, športna aktivnost ipd. Na splošno je na Japonskem študijsko delo porazdeljeno veliko bolj enakomerno kakor pri nas. To se kaže v obliki domačih nalog, mesečnih seminarskih nalog in treh do štirih kolokvijev na semester. Končni izpiti zaradi tega niso tako stresni, pri nas pa je ocenjevanje študentovega znanja pogosto sestavljeno iz enega kolokvija, ene seminarske naloge ter dolgega in težkega testa na koncu semestra. Rekel bi, da je težavnost na japonskih univerzah manjša kot pri nas, z izjemo seveda najbolj prestižne japonske univerze.
Na Finskem se res opazi naprednost sistema v primerjavi z našim in japonskim. Semester je razdeljen na tri trimestre, kar je skupno šest mini semestrov v šolskem letu. Vsak mini semester si lahko izbiraš iz širokega nabora predmetov, ki pa niso omejeni samo na poslovne vede. Sam sem izbral mnogo predmetov iz drugih panog, zaradi česar sem pri sebi opazil izjemen napredek v znanju ter razumevanju poslovanja in sveta. Prav tako ti ta sistem dovoljuje, da pridobiš 60 ECTS točk v štirih mini semestrih, kar pomeni, da imaš pol leta prosto. Ta čas pa finski študenti porabijo za praktične izkušnje, pripravništvo in pa seveda potovanja.
3) Morda kakšen dober primer načina dela pri predmetih, ki bi imel pozitiven učinek tudi pri nas?
Univerza v Ljubljani ima izjemno veliko število fakultet, vendar je mobilnost med njimi precej rigidna in skoraj nemogoča. Dobro bi bilo, če bi se bolj zgledovali po finskem sistemu in odprli vrata za učenje med panogami. Inženirju, ki ima poslovno idejo, vendar ne pozna marketinga in financ, bi resnično koristil kakšen predmet na ekonomski fakulteti. Prav tako pa študent, ki ima poslovno idejo, vendar ni podkovan v tehnološkem oz. IT znanju, potrebuje znanje iz strojne oz. računalniške fakultete. Na Finskem se ne pričakuje od ekonomista, da bo poznal zapletene tehnološke procese – temu so namenjeni sami predmeti. Specifični predmeti, namenjeni študentom različnih panog, so v eni sobi združili študente najrazličnejših smeri. Nato so nas razdelili v skupine; vsaka je premogla ekonomista, inženirja in osebo iz dizajn programov. Hitrost, s katero smo prišli do novih rešitev in dodelali ideje do končnih prototipov, je bila zastrašujoča.
Prav tako bi omenil, da na Finskem skoraj nikoli nismo imeli končnih izpitov v tradicionalni obliki. Vsa predavanja so bila praktično usmerjena (predvsem podiplomska). Vsak predmet je imel projekt, in cel predmet je bil osredotočen na ta projekt.
Razlika med Ekonomsko fakulteto in Aalto University je tudi v tem, da projekti niso temeljili na domišljiji, ampak smo reševali težave pravih podjetij, tovarn, mest ipd. Tako se študenti naučijo rešiti resničen problem, prav tako pa pridobijo kontakte iz resničnega sveta. V primeru, da študent izjemno dobro reši izziv, se mu lahko ponudi tudi možnost za zaposlitev.
4) Na Finskem si se uspešno udeležil tudi nekaterih tekmovanj. Za kakšna tekmovanja gre in kaj predstavljajo prejete nagrade?
V okviru Global Marketing Management sem se udeležil tekmovanja L’Oreal Brandstorm Innovation Challenge. V ekipi sem imel tudi eno študentko iz Brazilije ter eno iz Francije. Povabili so nas v glavno pisarno L’Oreal Helsinki, kjer so nam predstavili izziv za tekoče leto. Problem, ki smo ga reševali, je prihajal s področja salonov, ki so na globalni ravni v zatonu. Naloga je bila ‘Create the Salon Experience of the Future‘ (t. j. ustvari izkušnjo v salonu prihodnosti). Bila je izjemno zahtevna naloga, opravili smo intervjuje z ljudmi z vseh koncev sveta, prav tako pa smo opravili kvantitativno analizo na globalni ravni. Na koncu je naša ideja zmagala na državni ravni L’Oreal Brandstorm Innovation Challenge, nato pa so nas poslali v København, kjer smo tekmovali z vsemi nordijskimi državami. Na koncu je zmagala ekipa s Švedske. Končna nagrada je bila 10.000 €, vendar je bil glavni cilj tekmovanja predvsem odkrivanje talenta, ki se mu kasneje ponudi zaposlitev v L’Orealu, ki je, kot veste, eno izmed najbolj znanih globalnih podjetij.
Drugega tekmovanja sem se udeležil v okviru predmeta Redefining the Digital Paradigm, ki se je osredotočal na additive manufacturing oz. uporabo 3D tiskalnikov. V ekipi sem imel študente s področij inženiringa, poslovanja in arhitekture. Skupaj smo uporabili additive manufacturing za proizvodnjo zob iz keramike. S to idejo smo zmagali na Aalto Innovation Competition, kjer smo jo tudi predstavili direktorjem finskih inovacijskih fundacij. Nagrada je, da imam sedaj kontaktne informacije vseh največjih investitorjev na Finskem ter znanje, ki so ga investitorji predali moji ekipi.
5) Izkušnje študentov ob srečanju s tujimi kulturami so različne – nekateri hitro ujamejo ritem vsakdana, nekateri pa doživijo pravi ‘kulturni šok’. Kakšna je tvoja izkušnja ob vklopu v tujo kulturo in kaj te je v tujini najbolj presenetilo?
Dlje kot greš od doma, večja je kulturna razlika. To je neizpodbitno dejstvo. Ko sem šel na Japonsko, sem se najprej nastanil v Hongkongu. Tam se počutiš, kakor da si padel v film, tako neverjetno in nemogoče se zdi vse skupaj. Ko sem tretje jutro zapored zopet prejel skodelico riža, do vrha naloženo s praženo svinjino in oblito s sladko-kislo omako, mi je film rahlo počil. Spet tako težek zajtrk, vse je bilo izjemno glasno, močni in neznani vonji, poplava ljudi v vse smeri ipd. To je trenutek, ko večina ljudi obupa in si s tem uniči celotno večmesečno izkušnjo. Osebno se spomnim, ko sem stal na prenatrpanih tekočih stopnicah, si prižgal slušalke, poslušal Good Life skupine One Republic in se nasmehnil. Nasmehnil sem se vsemu absurdu, vsem drugačnostim … in odkorakal naprej.
Izmenjava je sama po sebi težka izkušnja, vendar poskrbi, da najdeš samega sebe, kajti na drugi strani sveta sam izbiraš, kdo hočeš biti. Bolj bi omenil tako imenovani ‘Reverse-Culture Shock’, o katerem nihče ne govori. Ta šok se zgodi, ko se vrneš z izmenjave. Vse je enako, mirno, tiho. Pogrešaš svojo najljubšo hrano z izmenjave, prav tako pa nora, na novo ustvarjena poznanstva. Domače mesto se ti zdi kakor vasica, v kateri se nič zanimivega ne odvija.
Pazite se tega šoka, saj ga ne pričakujete. Zavedajte se, da je ta občutek popolnoma spremenljiv in je dokaz, da ste uspešno opravili izmenjavo, saj niste več enaka oseba, kakor ste bili pred odhodom. Edini nasvet, ki vam ga lahko zaupam, je, zaposlite se. Zaposlite se s čimerkoli, samo ne sedite v sobi. Slovenija je država, polna lepot, ki jih tujina nima; priporočam vam, da se teh lepot zopet zaveste.
6) Kaj bi bili glavni nasveti ali priporočila za vse študente, ki prav tako razmišljajo, da bi šli na izmenjavo v ti dve državi?
Za vsakogar, ki si želi nekaj varnega, kvalitetnega, pa vendar izjemno drugačnega, je Japonska izjemno drugačna. Stopite v kontakt z ambasado, saj ima dodatne informacije o potencialnih štipendijah. Prav tako se ne bojte vprašati koordinatorje v državi izmenjave. Finsko priporočam vsem, ki želijo nekaj za ustvarjanje poslovne poti. Kontaktirajte študente, ki so že šli na ti dve destinaciji; njihove kontakte lahko dobite v pisarni za mednarodne odnose.
7) Katera je najpomembnejša izkušnja, ki ti jo je dala izmenjava?
Nemogoče je opredeliti, katera je bila najpomembnejša; vse od spoznavanja drugih ljudi, mentalitet, valut, hrane, navad do znanja je pomembno. Če že moram izbrati samo eno, je najpomembnejša izkušnja ta, da se znam ne glede na situacijo nasmehniti … in korakati naprej.
Pripravila: Iva Drvarič
EFnews, Ekonomska fakulteta, julij 2018
***