Laura Ličer: Iz perspektive bub
Galerija Ekonomske fakultete tokrat predstavlja delo umetnice Laure Ličer. Laura je umetnica drznih barv in močnih kontrastov, s katerimi upodablja zanimiva bitja. Vsem obiskovalcem želi, da bi od njene razstave odnesli živahne barve in spomin na kakšno bubo.
Kje črpate navdih za svoja dela?
Navdih črpam iz dogodkov, ki se mi zgodijo ali me obkrožajo – zgodbe drugih ljudi, verjetno tudi kak film ali utrinek, ki ga preberem. To potem nekako projiciram na ustvarjalen način. Se pa nekako ne zgodi, da bi me nekaj navdihnilo in bi rekla – to bom naslikala. Ponavadi rišem iz čistega niča, nastaja sproti in pravzaprav šele na koncu slike vidim, kaj je nastalo in od kod izhaja, od kod je prišel impulz za neko delo. Na splošno bi lahko rekla, da me navdihuje narava, najbolj živali in rastline. Človek morda še najmanj – ponavadi je postavljen bolj v vlogo nemega opazovalca.
Kaj je glavna rdeča nit oz. sporočilo tokratne razstave?
Rdeča nit razstave Bube so »bube« v smislu žuželk – hroščev, gosenic, metuljev, izmišljenih križancev in njihov odnos do sveta ter sveta do njih. Ljudje zelo radi merimo, tehtamo ter analiziramo živalski in rastlinski svet. To potem nekako vzamemo za objektivno resnico, se pravi pogled na svet iz perspektive človeške vrste. Bolj malo se ukvarjamo s tem, kako oni gledajo in dojemajo stvari. To je zelo očitno v našem odnosu do sobitij, ki smo si jih podredili. Pa naj bo to vidno v neskončno dolgih farmah ali pa umotvorih, kot so sončna očala za psa. Tokrat sem si izbrala bolj mikro del narave, se pravi nekaj, čemur načeloma zaradi majhnosti ne posvečamo toliko pozornosti, že iz smeri človek-buba ne, kaj šele buba-človek. Tako so slike stvar fantazije, kako pa oni gledajo drug na drugega, na druge vrste, na človeka in na nekaterih slikah celo na vesolje, kdo bi si mislil!
Ima katero delo za vas še kak poseben pomen in zakaj?
Težko bi izpostavila določeno sliko, saj jih jemljem bolj kot sklop 12 slik, ki spadajo skupaj, čeprav ima vsaka svojo zgodbo. Pri nekaterih sem pri ustvarjanju uživala malo bolj, pri nekaterih manj – to je dostikrat merilo za končen produkt. Bom pa vseeno kot sliko, ki nosi štafeto, izpostavila sliko Buba #1, ker je nastala prva in ker sem na njej upodobila dve močni nasprotji – vesolje in jamo. Dala sem si tudi duška z izmišljenim stvorom in meni najljubšo vijolično barvo.
Kje iščete priložnosti za prihodnost in kakšni so vaši načrti za naprej?
Trenutno se ukvarjam s prihodnostjo teh slik – pisatelji in pisateljice bodo vsak pod svojo izbrano bubo napisali tekst, tako se bo 12 slik prelevilo v knjižne ilustracije. Vse skupaj bo 13. marca predstavljeno v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani (vabljeni!). Potem pa poskušam srečo pri kakšni založbi, sicer pa knjiga izide v samozaložbi, predvideno enkrat do knjižnega sejma v Cankarjevem domu v novembru, kjer vsako leto predstavljam svoje delo. Bila bi pa vesela, da se povežem tudi s šolami, kjer bi otroci pisali na podlagi mojih slik, ne samo bub, tudi drugih, ki so nastale v desetih letih ustvarjanja. V prihodnosti me torej čaka še nekaj nedokončanih izzivov in predvidevam, da tudi kak nov!
Katja Mencigar, EFnews
Image gallery:
