EF » EFnet » Novice » Kdaj bo inflacija dosegla vrh?

Kdaj bo inflacija dosegla vrh?

16.12.2022

Ob dvomestnih številkah inflacije, ki jih je Evropa nazadnje videla v 80. letih prejšnjega stoletja, je vsesplošna draginja zagotovo med bolj aktualnimi temami. Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete je zato v tokratnem CPOEF e-talku v torek, 13. decembra 2022, odprl prav temo rasti cen pod naslovom »Kdaj bo inflacija dosegla vrh?«.

Prof. dr. Marku Pahorju, rednemu profesorju in raziskovalcu na Ekonomski fakulteti, so se pridružili Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, Branko Žerdoner, glavni direktor podjetja SIJ Acroni, Marjan Hafner, sekretar v sektorju za makroekonomske politike UMAR, in Jan Bohinec, vodja službe za analizo trgov in portfelja v GEN-I.

Če so se večje svetovne centralne banke desetletje dolgo trudile držati inflacijo v pozitivnih številkah, ki bi omogočale normalno delovanje gospodarstva, »nas je inflacija vse zagotovo presenetila«, je začel Hafner. Sproščanje ukrepov za zajezitev širjenja covida-19, ponovno obujanje gospodarske aktivnosti, šoki zaradi ozkih grl v proizvodnji in transportu ter ukrajinska kriza so prepoznani kot glavni povzročitelji rasti cen.

Da so razmere na evropskih trgih električne energije in plina nekaj, česar Evropa še ni videla, se je strinjal tudi Bohinec in dodal: »Težava je še toliko večja, ker so energetski trgi globalno povezani. Evropa je prej uvozila 40 odstotkov vseh potreb plina iz Rusije, zdaj pa je ta volumen zmanjšan na eno petino normalnega uvoza. Električna energija je fizična dobrina, brez katere ne moremo delovati. Te dobrine trenutno primanjkuje in je ne moremo nikjer dobiti, zato se znižuje odjem, a kljub temu je cena plina na desetkratniku tega, kar smo vajeni.«

Žerdoner je v nadaljevanju poudaril, da bo situacija zagotovo vplivala na prihodnost industrijske proizvodnje v Evropi. »Temelja tehnološkega procesa v jeklarstvu sta plin in elektrika, ki predstavljata 70 odstotkov vseh procesnih stroškov. V Evropi prihaja do samoomejevanja, ki izhaja iz tega, v kar te konkurenca sili. Visoka inflacija je igrišče izredno netransparentnih pogojev poslovanja, kjer se vsi začnejo obnašati bolj špekulativno.«

»Politični vpliv je tu zelo omejen, in čeprav gredo ukrepi na ravni Evrope v pravo smer, so ti zelo počasni. Trg električne energije in plina na eni strani ter odziv industrije na drugi sta časovno gledano dva popolnoma različna svetova. Trg deluje neprenehoma in reagira takoj, kar lahko vidimo v dnevnih skokih in padcih, industrija pa ne more reagirati tako hitro. Zato vpliv na nekatere poslovne odjemalce prihaja z zamikom,« dodaja Bohinec.

Problematika je močno prisotna tudi v trgovini, ki po besedah Lahove prehaja iz ene krize v drugo. Visoki stroški za sledenje covid ukrepom, odsotnost kadra, zaprte trgovine in pretrgane dobavne verige so krizo začeli, ukrajinska vojna in energetska kriza pa sta jo le še poglobila. »Bojim se, da prihajamo v neko obdobje, ko bodo izčrpane rezerve v predelovalni industriji in trgovini ter bo treba cene proizvodov še bolj dvigniti,« meni Lahova.

»V takih razmerah visoke inflacije se sprejemajo odločitve, ki se sicer ne bi,« poudarja Žerdoner. »V zasebnih podjetjih smo naravnani tako, da kdorkoli lahko, izkoristi kakršenkoli alibi, ki mu pride prav, da dvigne cene, dokler mu konkurenca na nivoju trga to dopušča. S tega zornega kota verjetno še nismo dosegli vrhunca, predvsem v industriji in storitvah, kjer je malo konkurence.«

Na ravni Evrope lahko vidimo, da je ta na preizkušnji, da so tveganja velika, a moramo biti enotni, meni Bohinec. »Niti Evropa niti Slovenija nista energetsko samozadostni in morata energijo uvažati. Razmišljati velja o tem, da postanemo čim bolj neodvisni, vendar lahko tranzicija k novim obnovljivim virom traja tudi deset let, mi pa moramo krizo reševati zelo kratkoročno. Čez vse to moramo priti solidarnostno, čeprav EU ni vedno najbolj učinkovita,« pove Bohinec, k čemur Lahova dodaja: »Naša podjetja so veliko investirala v alternativne vire energije, vendar je ob tem treba prilagoditi tudi slovensko zakonodajo in tehnološke zmogljivosti, da bo možno energijo iz alternativnih virov priključiti na omrežja.«

Na vprašanje, ali se bo del inflacije prelevil tudi v plače, Hafner odgovarja: »Višje cene se bodo zagotovo v določeni meri prelile v višje plače, vendar pa zaenkrat ocenjujem, da velikega tveganja za plačno-inflacijsko spiralo še ni.«

Nepredvidljivost in tveganja trenutnih tržnih razmer težko podajo odgovor na vprašanje, kje je inflacijski vrh, vedno znova pa dokažejo, da so učinkoviti odzivi na krize globalnih razsežnosti tisti, ki so hitri, premišljeni in ciljno usmerjeni.

Celoten pogovor si lahko ogledate na YouTube kanalu CPOEF.

 

Iva Drvarič, EFnews

 


Publish your comment: