EF » EFnet » Novice » V okviru Tedna univerze podelili nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor

V okviru Tedna univerze podelili nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor

02.12.2022

Na Univerzi v Ljubljani smo v okviru Tedna univerze 1. decembra 2022 podelili nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor podeljujemo upokojeni učiteljici oziroma učitelju Univerze za pomembne prispevke k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela. Zaslužne nazive smo letos podelili 11 upokojenim učiteljicam in učiteljem.

Prejemnice in prejemnike zaslužnih nazivov je nagovoril rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič. »Prispevali ste h kakovosti raziskovalnega in umetniškega dela na Univerzi, k razvoju posamezne stroke v domačem in mednarodnem okolju, nekateri med vami ste uvedli nove študijske programe, s svojim delom ste prispevali k razvoju Slovenije in širše. Prepričan sem, da ste na tej zavidljivi poti navdihnili številne generacije študentk in študentov. Marsikdo je sledil vaši poti. Za to smo vam hvaležni – da ste vzgojili naslednice in naslednike, ki lahko posredujejo vaše znanje naprej, ga delijo z družbo, nadgrajujejo in odkrivajo nova obzorja, tako kot ste to možnost imeli vi, z znanjem, ki ste ga prejeli od starejših generacij. Ste vzor in ponos Univerze v Ljubljani.«

Navzoče pa je nagovoril tudi slavnostni govorec, zaslužni profesor dr. Bojko Bučar, nekdanji predstojnik Katedre za mednarodne odnose, predstojnik Oddelka za politologijo, prodekan in dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Nazive zaslužna profesorica oziroma zaslužni profesor so prejeli:

Ivan Florjanc (Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

Prof. mag. Ivan Florjanc, skladatelj, raziskovalec in univerzitetni učitelj, je s svojim delovanjem na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poskrbel za celovito prenovo in postavitev učnih načrtov. Izjemno dejaven je bil tudi na področju javnega glasbenega izobraževanja v telesih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, prav tako je v mandatu svojega prodekanovanja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani vodil prenos vseh študijskih programov na akademiji v elektronsko področje EŠP. Poleg skladateljevanja je predaval na simpozijih, objavljal monografije in znanstvene članke, prav tako je bil mentor študentom doma in v tujini.

Jože Osterc (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Jože Osterc je odločilno zaznamoval razvoj slovenskega kmetijstva, s posebnim poudarkom na govedoreji in sonaravnem kmetijstvu. Njegovo k napredku usmerjeno raziskovalno, strokovno, pedagoško in politično delo je generiralo nove pedagoške vsebine, nova študijska področja in strateško pomembne usmeritve slovenskega kmetijstva. Predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela ter vizionarsko opravljanje vodstvenih funkcij je opredelilo dosedanji in tudi prihodnji razvoj Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Franc Smole (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani)

Dr. Smole je v več kot 40 letih raziskovalnega in pedagoškega dela na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pionirsko uvedel numerično modeliranje elektronskih elementov in tankoplastne polprevodniške tehnologije. V obdobju 1999–2001 je deloval kot prodekan za znanstvenoraziskovalno delo. Napisal je sedem univerzitetnih učbenikov s področja polprevodniških elementov in tehnologij, nanoelektronike, teorije sistemov in filtrov ter objavil več kot 130 člankov v znanstvenih revijah in na mednarodnih konferencah. Že štiri desetletja je aktivni član Strokovnega društva za mikroelektroniko, sestavne dele in materiale.

Andrej Černe (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Černe je bil na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani nosilec predmetov s področja ekonomske geografije, prostorskega in regionalnega planiranja, pedagoško pa dejaven še na drugih članicah Univerze v Ljubljani in v tujini. Na fakulteti je opravljal številne odgovorne naloge, bil je dekan fakultete med letoma 2011 in 2013 ter veliko let aktivno prispeval k delovanju in razvoju tako fakultete kot celotne Univerze v Ljubljani. Za svoje 40-letno prizadevanje na področju svojega dela je leta 1997 prejel srebrno, leta 2009 pa zlato plaketo Zveze geografskih društev Slovenije, Senat pa mu je decembra 2020 podelil veliko priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Julijana Kristl (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani)

Rezultati, ki jih je prof. dr. Julijana Kristl dosegla na področjih pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela, so izjemno zaznamovali razvoj tako farmacevtske tehnologije in nanotehnologije kot kozmetologije. Je mednarodno priznana znanstvenica, uvrščena med prva dva odstotka najvplivnejših svetovnih znanstvenikov na področju farmakologije in farmacije, kar dokazuje njeno veliko mednarodno odmevnost in visoko kakovost raziskovalnega dela v svetovnem merilu. Je prejemnica najvišjih nagrad in priznanj.

Brigita Lenarčič (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Brigita Lenarčič je vse dosedanje študente biokemije uvedla v osnove te vede in v encimatiko. Kot predavateljica in mentorica na vseh treh stopnjah študija in dolgoletna predstojnica katedre je pomembno vplivala na razvoj slovenske biokemije. Raziskovalno se je ukvarjala predvsem z inhibitorji cisteinskih proteaz in odkrila tiropine (inhibitorje, ki vsebujejo tiroglobulinske domene) ter raziskovala njim sorodne proteine. Objavila je več kot 70 znanstvenih člankov v tujih revijah, ki so visoko citirani.

Jože Rakovec (Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Jože Rakovec je priznan strokovnjak s področja meteorologije. Kot predstojnik majhne, a pomembne Katedre za meteorologijo je več desetletij skrbel za razvoj in napredek meteorološke znanosti v Sloveniji. S svojim vzornim raziskovalnim, strokovnim, pedagoškim in poljudnim delom je veliko prispeval k dosežkom, ugledu in prepoznavnosti naše univerze tako v domovini kot v svetu.

Janez Kopač (Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Janez Kopač je leta 2017, po 43 letih dela na naši univerzi kot predavatelj, vodja laboratorija, predstojnik katedre, senator in prodekan sklenil svojo uspešno znanstveno, raziskovalno in pedagoško kariero. To se kaže prek mentorstva/somentorstva 648 študentom (od tega 20 na doktorskem študiju), s 1.696 bibliografskimi vpisi, 152 izvirnimi znanstvenimi članki (114 v SCI revijah), 3.647 čistimi citati del v zadnjih desetih letih, H indeksom 33 in prejemom naziva častni doktor na tuji univerzi.

Radovan Komel (Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Radovan Komel je na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ustanovil in vodil Medicinski center za molekularno biologijo, kjer je razvijal molekularno-biološke in genetske tehnike za potrebe medicine. Njegovih 47 doktorantov je preneslo znanje še na druge članice Univerze v Ljubljani, v industrijo in klinično okolje. Objavil je številne raziskovalne članke in bil član različnih strokovnih združenj doma in v tujini ter prejemnik mnogih nagrad za svoje izjemno delo.

Igor Kaučič (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani)

Dr. Igor Kaučič je redni profesor za ustavno pravo in ustavno procesno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Je vodilni slovenski strokovnjak za področji referendumske demokracije in ustavne revizije, o čemer pričajo številni citirani znanstveni prispevki doma in v tujini. Dolga leta je s svojim prizadevnim in odličnim pedagoškim, raziskovalnim in vodstvenim delom prispeval k razvoju in delovanju tako fakultete kot Univerze v Ljubljani. Več mandatov je bil prodekan in predsednik upravnega odbora na fakulteti. Na visoki strokovni ravni se je ves čas aktivno vključeval v izgradnjo slovenske državne ureditve, tako pri spreminjanjih ustave kot pri sprejemanju sistemske zakonodaje.

Stanko Gerjolj (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani)

Ddr. Stanko Gerjolj je vrhunski znanstvenik na pedagoškem področju. Bil je predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, njen dekan ter tudi predstojnik Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo. V povezavi z izzivi vzgoje in učenja je poglabljal znanje o integrativni geštalt pedagogiki, s čimer je bogatil slovenski in evropski prostor. Bil je predsednik združenja integrativne geštalt pedagogike na evropski ravni. Objavil je več kot 880 biografskih zapisov, med njimi tudi pet monografij.

Katja Kodba/STA

 


Image gallery:

Publish your comment: