EF » EFnet » Novice » Znane so prejemnice in prejemniki Prešernovih nagrad Univerze v Ljubljani

Znane so prejemnice in prejemniki Prešernovih nagrad Univerze v Ljubljani

02.12.2022

Na Univerzi v Ljubljani smo v okviru Tedna univerze podelili Prešernove nagrade, ki jih že več desetletij podeljujemo najboljšim študentkam in študentom na področju znanosti in umetnosti.

»Rojstni dan naše najstarejše in največje Univerze v Sloveniji 3. december, dan, ko je leta 1919 potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku, je vezan na prav poseben datum, tj. rojstni dan našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Zato imajo Prešernove nagrade pomembno mesto med dosežki in priznanji, ki jih podeljujemo v Tednu univerze, vsakokratna prireditev pa je tako še prav posebej slavna, saj praznujemo dve ključni obletnici v življenju in razvoju slovenskega naroda,« je uvodoma povedal rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič.

Prejemnice in prejemnike Prešernovih nagrad je nagovorila tudi slavnostna govorka, prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, zdravnica, infektologinja, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega Kliničnega centra, ki se je v preteklih letih s svojo ekipo spopadala z novo epidemijo korona virusa. Hkrati je izjemno predana profesorica in pedagoginja, ki na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani deli svoje bogato znanje in klinične izkušnje s svojimi študentkami, študenti. Pod njenim strokovnim vodstvom so vzpostavili pomembno komunikacijsko orodje v času kovidne krize, in sicer kontaktni krizni center z ažurnimi informacijami za državljane.

Komisija za Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani je imela pri pregledu in oceni prispelih del kot vsako leto težko delo in tudi dileme pri izboru.

V merilih za ocenjevanje predlaganih del je zapisano, da se umetniška dela ocenjujejo glede na

  • vsebino,
  • izraz,
  • ustvarjalno izvirnost in opaznost v slovenski kulturi.

Druga raziskovalna dela pa se presojajo po naslednjih kriterijih:

  • jasnost opredelitve raziskovalnega problema in oblikovanja hipotez
  • znanstvena odličnost ali uporabna vrednost,
  • širina in poglobljenost teoretske zasnove naloge in metodološka korektnost izvedbe,
  • poznavanje domače in tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju,
  • razčlenjevalna temeljitost,
  • samostojnost, prodornost, izvirnost, ustvarjalnost in odmevnost naloge (morebitna objava v z nanstveni ali strokovni literaturi),
  • zmogljivost oblikovanja besedila in jezikovna kultura.

Predsednica komisije, prof. dr. Mojca Narat, je ob tem izpostavila zadnji kriterij, jezikovno kulturo. »Podeljujemo priznanje, ki nosi ime največjega mojstra pisane besede na Slovenskem. Medtem ko je jezik nebesedne umetnosti univerzalen, slovenski jezik v besedilnih delih pomeni tudi narodno identiteto, na kar moramo biti kot majhen narod še posebej pozorni. Hkrati želimo biti odprta družba, želimo biti s svojimi deli prepoznavni v mednarodni skupnosti in se na številnih področjih v narodnostno pisanih ekipah uveljavlja predvsem angleški jezik. Prav zato je, pod določenimi pogoji, odprta možnost prijave na razpis za Prešernove nagrade tudi z deli, ki so napisana v angleškem jeziku. Z jezikovno kulturo pa v novejšem času ne mislimo le na slovnično pravilno rabo jezika, slovenskega ali tujega, temveč tudi na nabor in izbor besed, ki tvorijo bogato, spoštljivo in kulturno besedilo, zajeto v umetniškem ali znanstvenem delu. Spoštljiva komunikacija, strpnost in sodelovanje so ključ za odlične dosežke, kot so tudi danes nagrajena dela.«

Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani so prejeli:

Nina Tovornik

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Dosežki na področju kiparstva v javnem prostoru:

Umotvor – skulptura igralo in Črna – svet v malem – javna plastika

Nina Tovornik, študentka magistrskega študija kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, je svoj ustvarjalni opus v okviru študija oblikovala okoli monumentalnega kiparskega izraza v kontekstu brezčasnih družbenih algoritmov estetike. Nagrado prejme za zasnovo in izvedbo skulptur v javnem prostoru UMOTVOR in ČRNA – SVET V MALEM, pod mentorstvom doc. Tomaža Furlana. Monumentalni deli, poleg domišljene vsebinske artikulacije in visoke estetske vrednosti, omogočata dotik in vstop gledalca ter s tem vzpostavljata nove paradigme na področju javne skulpture.

Mentor: doc. Tomaž Furlan

 

Jan Otoničar

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

In vivo enkapsulacija specifičnih fragmentov DNA v bakterijski mikrorazdelek

Jan Otoničar je diplomiral leta 2019 in magistriral leta 2022 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na študijskem programu Biotehnologija. Trenutno je zaposlen kot bioinformatik v slovenskem podjetju Genialis. Pod mentorstvom izr. prof. dr. Mateja Butale je v nagrajenem delu razvil metodo za izrez in pakiranje izbranega odseka DNA v zaprto proteinsko lupino v bakteriji, torej za sintezo primitivnega organela. Metoda omogoča razvoj novih biokemijskih in sintezno-bioloških metod. Izsledki raziskave so bili objavljeni v članku v reviji Nucleic Acids Research, v katerem si Jan deli prvo avtorstvo.

Mentor: izr. prof. dr. Matej Butala

 

Maruša Turnšek

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Gremo v Trgovino! Idejna zasnova družbenega generatorja na primeru prenove nakupovalnega centra Vič v Ljubljani

Maruša Turnšek je v letu 2022 dokončala študij na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kot zaključno delo je pod mentorstvom doc. Mitje Zorca izdelala magistrsko nalogo z naslovom Gremo v Trgovino! Idejna zasnova družbenega generatorja na primeru prenove nakupovalnega centra Vič v Ljubljani. Delo se navezuje na prve ideje nakupovalnih centrov kot prostorov skupnosti ter center prihodnosti pretvori v prostor mešane rabe s poudarkom na medsebojnih odnosih in udobnem bivalnem okolju.

Mentor: doc. Mitja Zorc

 

Ana Mandeljc

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Mehanizem robotske naprave za vadbo prstov in zapestja

Ana Mandeljc je svojo študijsko pot začela na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 magistrirala iz kineziologije, s področja preventive in zdravljenja osteoporoze. Istega leta se je vpisala na magistrski študij Elektrotehnike, smer Robotika, ki ga je leta 2021 zaključila z nalogo Mehanizem robotske naprave za vadbo prstov in zapestja. Rezultati naloge so bili objavljeni kot nagrajeni konferenčni prispevek in članek v reviji s faktorjem vpliva, za razvito napravo pa je vložena patentna prijava. Študij nadaljuje kot doktorska študentka in raziskovalka v Laboratoriju za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Mentor: prof. dr. Roman Kamnik

 

Tadej Pavković

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Govedo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem v 16. ter 17. stoletju

Mag. Tadej Pavković (1994) je študiral zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Opravil je izmenjave v Celovcu, Gradcu, Tübingenu in na Dunaju ter sodeloval pri projektu Po kreativni poti do znanja. Sinteza Govedo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem v 16. ter 17. stoletju obravnava fizične lastnosti in rejo goveda. Podatki iz številnih virov so kritično ovrednoteni, inovativno interdisciplinarno interpretirani ter podani v obliki regionalne sinteze in z vzporednicami iz mednarodnega konteksta.

Mentor: doc. dr. Žiga Zwitter, Odd. za ZG UL FF

Somentor: doc. dr. Borut Toškan, viš. znan. sod., IzA ZRC SAZU

 

Mario Farič

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

 Potresni odziv enostransko utrjenih prekladnih delov kamnitih zidov

Mario Farič iz Vidoncev na Goričkem je raziskoval potresno utrjevanje kamnitih zidanih stavb z oblogami iz armiranih ometov, ki se na zid nanesejo le z ene strani. Za to je razvil novo, zapleteno preizkuševališče, na katerem je eksperimentalno preveril odziv neutrjenega in utrjenega zidu. Odziva je primerjal in dokazal učinkovitost razvitega načina utrjevanja. Rezultati imajo tudi veliko aplikativno vrednost, saj ima razvita metoda utrjevanja prednost pred obstoječimi in jo je mogoče takoj uporabiti v praksi.

Mentor: doc. dr. Matija Gams

 

Kity Požek

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

Izolacija in karakterizacija proteina VaaMPIII-3 iz modrasovega strupa

Kity Požek je magistrica biokemije. Študij je zaključila z odliko, nadaljuje pa ga kot mlada raziskovalka na Institutu Jožef Stefan. Tam je pod mentorstvom prof. dr. Igorja Križaja in delovnim mentorstvom doc. dr. Adrijane Leonardi pripravila tudi nagrajeno magistrsko delo. V njem je iz modrasovega strupa izolirala protein VaaMPIII-3, ki zavira agregacijo trombocitov. S sodelavci je potrdila, da ta določa novo podskupino metoaloproteinaz iz kačjih strupov. Protein je podrobno opisala in ugotovila, da predstavlja obetavno osnovo za razvoj novih zdravil za preprečevanje tromboze. Rezultati njenega dela so bili objavljeni v priznani mednarodni znanstveni reviji Toxins.

Mentor: prof. dr. Igor Križaj

Somentorica: doc. dr. Vera Župunski

 

Matevž Fabjančič

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Približno računanje na ravni prevajalnika na mobilnih napravah

Matevž Fabjančič je leta 2018 diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Leta 2021 je na isti fakulteti magistriral. V nagrajenem delu je razvil inovativen način dinamičnega prilagajanja natančnosti računanja nevronske mreže na mobilni napravi. Sistem, ki ga je razvil, ob minimalni izgubi klasifikacijske točnosti nevronske mreže zmanjša porabo električne energije in s tem podaljša nemoteno delovanje mobilne naprave.

Mentor: doc. dr. Veljko Pejović

 

Grega Rudolf

Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani

Svoboda v družbi nadzora? Koncept zasebnosti in varstva osebnih podatkov v koliziji z oblastjo in pod njenim varstvom

Grega Rudolf je magister upravnih ved, trenutno zaposlen pri Informacijskemu pooblaščencu Republike Slovenije na oddelku mednarodnega sodelovanja in nadzora. Tako v delovni praksi kot pri raziskovanju se ukvarja z vprašanji, povezanimi s pravicami zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter vpliva umetne inteligence in drugih (novih) tehnologij na pravni položaj posameznikov. Magistrsko delo o svobodi v družbi nadzora, zasebnosti in varstvu osebnih podatkov ter dobri upravi je izvirno raziskovalno delo na področju upravnopravne znanosti. Avtor v delu analizira različne vloge oblasti v povezavi z zadevnimi pravicami kot temeljnimi prvinami demokratične družbe.

Mentorica: prof. dr. Polonca Kovač

 

Tjaša Krašovec in Nina Kobal

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Dejavniki, ki vplivajo na klinično sliko bolnikov s patogeno različico p.G90D gena za rodopsin

Tjaša Krašovec in Nina Kobal sta diplomirali s pohvalo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani novembra 2021 in februarja 2022. S področja oftalmologije sta se izpopolnjevali v tujini, in sicer Tjaša Krašovec v Gradcu ter Nina Kobal v Bejrutu in Kopenhagnu. S Prešernovo nalogo »Dejavniki, ki vplivajo na klinično sliko bolnikov s patogeno različico p.G90D gena za rodopsin«, pod mentorstvom doc. dr. Ane Fakin in somentorstvom prof. dr. Marka Hawline, sta dokazali protektiven vpliv vitamina A. Trenutno opravljata sekundarij iz oftalmologije in uspešno nadaljujeta raziskovalno delo na področju dednih bolezni mrežnice.

Mentorica: doc. dr. Ana Fakin

Somentor: prof. dr. Marko Hawlina

 

Nina Fricelj

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Izzivi in samozagovorništvo študentov s posebnimi potrebami Univerze v Ljubljani

V magistrskem delu je Nina Fricelj raziskovala izzive, s katerimi se srečujejo študenti s posebnimi potrebami v visokošolskem prostoru, ter vlogo samozagovorništva pri zagotavljanju pomoči in akademski uspešnosti. Magistrsko delo je pomemben prispevek na obravnavanem področju, saj je bilo to do zdaj v Sloveniji skorajda neraziskano, intenzivneje pa se mu posvečamo šele v zadnjih letih. Rezultati raziskave bodo pripomogli k oblikovanju novih politik izobraževanja študentov s posebnimi potrebami v visokošolskem prostoru, ki bodo zajele vse deležnike, pomembne za uspeh omenjene skupine študentov v študijskem procesu.

Mentorica: doc. dr. Milena Košak Babuder

 

Timotej Obreza

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Pravnoteoretične in praktične razsežnosti pojma pravne dobrine

Timotej Obreza je študent magistrskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in na Univerzi Goethe v Frankfurtu ob Majni. V nagrajeni raziskovalni nalogi je predstavil prvo celovito in vsestransko analizo temeljnega pojma materialnega kazenskega prava – pravne dobrine – v slovenskem prostoru. Obravnavanje ni potekalo le na ravni kazenskopravne znanosti, temveč nam je avtor v nalogi predstavil pravnoteoretično poglobljeno epistemološko in ontološko spraševanje o pojmu, vlogi in pomenu pravnih pojmov na splošno. V ozadju njegove ugotovitve o kontingentnosti in družbeni umeščenosti pravnih pojmov se skriva globoko humanistično zavedanje, da mora pravo v vseh svojih pojavnostih konec koncev služiti človeku.

Mentor: doc. dr. Aleš Novak


Image gallery:

Publish your comment: