Poletna šola kulturnega managementa: nazaj v analogni svet
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani se je v začetku letošnjega julija odvijala Poletna šola kulturnega managementa. Tik pred začetkom poletnega oddiha se je od 3. do 7. julija, sedaj na že deveti izvedbi zbralo 23 udeležencev, 11 študentov, 5 samozaposlenih in 7 prijavljenih kot fizične osebe. Nekateri prvič, nekateri že petič.
Zbrano skupino je na zaključku prvega dne pozdravil tudi red. prof. dr. Bogomir Kovač. »Tukaj ne gre zgolj za znanje, gre za to, da vas skušamo opogumiti, hkrati pa je naša naloga, ne glede na to, od kod prihajate, da v vas zbudimo nekaj kritičnega duha, pa tudi osnovno zanimanje in čutenje za kulturo vsakdanjega življenja,« je za uvod v teden povedal človek, brez katerega ne bi bilo prav nobenega udeleženca.
Intenzivnih pet dni je zajemalo predavanja, delavnice in pripravo projektov, za katere tako udeleženci kot izvajalci upajo, da bodo nekega dne ugledali luč sveta in ne bodo ostali le na papirju. Udeleženci so ob zaključku prvega večera povedali, da so jih najbolj pritegnili tematika uporabe umetne inteligence na kulturnem področju, izlet v Rezijo ter seveda mreženje, povezovanje in spoznavanje soustvarjalcev na področju kulture. Pričakovanja so bila velika, a je visoko število povratnih udeležencev napovedovalo ploden teden.
In res je bilo tako. Feliks Možina, povratnik iz lanskega leta, je na zaključni prireditvi razkril ozadje zmagovalnega projekta, ki se je začel snovati že na lanski Poletni šoli kulturnega managementa. Takrat so bili fokusirani na trajnostno mobilnost in kolo, kar se je odlično povezalo z letošnjo temo »kulturni nomadi«.
»Človek v današnji dobi je izjemno mobilen in tudi kulturni človek. Prvič, ker mobilnost postaja del kulture, drugič pa zato, ker se ob mobilnosti vsesplošno kulturno udejstvuje,« je povedal g. Možina, predstavnik zmagovalne ekipe. Ti so zasnovali kažipot po mestu, ki kulturnega nomada usmerja glede na njegove preference za doživetje mesta, na primer, šport, kultura, zgodovina, gastronomija itd. Ob stalni mreži označenih poti bi se dogajale še razne začasne intervencije in umetniške instalacije. »Pomembno in vredno poudariti je tudi to, da v tem projektu stremimo k rousseaujevskemu vračanju k naravi – k temu, da je človek ponovno analogen.«
Danica Tajčman, EFnews
Image gallery:
