Virtualna turistična doživetja: dejavniki sprejetja, udeležba in pripravljenost za plačilo
Avtorji objave:
- Iana Bilynets, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Peter Trkman, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Ljubica Knežević Cvelbar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?
Raziskovalci smo si zastavili dve glavni vprašanji: Ali so turisti pripravljeni sodelovati v izkušnjah virtualnega turizma? Ali so pripravljeni plačati za izkušnje virtualnega turizma?
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Raziskavo so spodbudile omejitve, ki jih je povzročil COVID-19, vendar so ugotovitve širše. Začeli smo z običajnim pristopom: konstrukte modela UTAUT2 smo združili z nekaterimi domensko specifičnimi konstrukti, kot so inovativnost, predhodne izkušnje s tehnologijo in zaznana potovalna tveganja. Vprašalnik je bil preizkušen na vzorcu 660 evropskih udeležencev (na portalu Prolific). Naše delo je več kot samo ‘še ena študija o sprejemanju tehnologije’. Na koncu raziskave smo udeležencem ponudili kupon za udeležbo na virtualnem ogledu ob času, ki jim je ustrezal; polovici brezplačno, drugim pa za manjšo pristojbino. Že pri ceni 0,5 EUR se je odločitev za uporabo virtualnega turizma bistveno zmanjšala. Še več, močna vedenjska namera ni dober napovedovalec dejanskega vedenja – odločitve za sodelovanje in plačilo izkušnje VT. Ljudje z močno namero niso pripravljeni plačati 50 centov za ogled! To kaže, kako težko je zanesljivo izmeriti tržni potencial virtualnega turizma. Medtem ko bi brezplačna doživetja virtualnega turizma lahko doživela široko uporabo, pa morajo biti tista, ki so plačljiva, skrbno oblikovana. Spraševati potencialne uporabnike o primerni ceni je problematično, saj imajo le malo izkušenj z virtualnim turizmom, zato je vsaka cena, ki jo predlagajo, strel v prazno. Zato ni presenetljivo, da so številne platforme za virtualni turizem, kot sta Amazon Explore in Heygo Tours, nedavno prenehale delovati.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Ugotovitve so bile kombinacija ‘pričakovanih’ in ‘nepričakovanih’. Potrjen je bil vpliv večine konstruktov UTAUT2 na vedenjsko namero. Zanimivo pa je, da uporabnost ni odločilna. Še več, uporabniki, ki so storitev zaznali kot ‘enostavno’, so imeli nižjo namero za uporabo virtualnega turizma. Pripravljenost za plačilo virtualnih turističnih izkušenj je bila nižja, kar kaže na potrebo po previdnosti pri cenovnem modeliranju za virtualne izkušnje.
Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?
Ponudniki virtualnega turizma in tehnološka podjetja, ki razvijajo virtualne izkušnje. Turistične agencije in organizacije, ki želijo razširiti svoje storitve v virtualni prostor. Raziskovalci s področja turizma in tehnologije, ki preučujejo vedenje potrošnikov in sprejemanje novih tehnologij.
Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?
Rezultati te raziskave bodo pomembni pri razvoju strategij za virtualni turizem, saj ponujajo vpogled v vedenje potrošnikov in njihovo pripravljenost plačati za te izkušnje. Lahko pomagajo pri oblikovanju cenovnih modelov in marketinških strategij, ki bodo spodbujale večjo udeležbo in sprejem virtualnega turizma. Dolgoročno lahko prispevajo k razvoju bolj dostopnih in inovativnih turističnih izkušenj, kar bi lahko spremenilo, kako ljudje dojemajo in izkusijo turizem. Odpira se zanimivo vprašanje, ali so virtualne turistične izkušnje nadomestilo ali dopolnitev ‘pravega’ turizma ali pa celo nadomestilo neke ‘splošne spletne zabave’.
Ključne besede:
- virtualni turizem
- Pripravljenost za plačilo
- sprejemanje tehnologije
- dejansko vedenje
- uporabnost
Rangiranje:
- JCR (2022): Q1
- AJG: 2
- EF A
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja
Prispevek je objavljen v:
Current Issues in Tourism (Taylor & Francis)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
Virtual tourism experiences: adoption factors, participation and readiness to pay
