Proučevanje političnega vpliva na jezik: Protislovno jezikoslovno čiščenje besedišča v hrvaškem kontekstu
Avtor objave:
- Igor Ivašković, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?
Zakaj velik del znanstvene (in izobraževalne) skupnosti samo en del političnih intervencij v jezik opredeljuje kot negativni jezikovni purizem; kakšne metode uporablja pri tem?
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Znanstveno in izobraževalno stroko sestavljajo ljudje, ki so nagnjeni k subjektivnosti, delanju napak, neredko pa tudi k namernemu zavajanju s ciljem uresničevanja partikularnih ciljev posameznih interesnih skupin. V znanosti in izobraževanju žal pogosto prevladajo tista “splošno znana dejstva” in prepričanja, ki jih zagovarjajo interesne skupine z relativno večjo močjo v družbi in so plod nedosledne in/ali pomanjkljive aplikacije znanstvenih metod. Za obstoj kritičnega uma v družbi in družbeni napredek je nujen dvom in nenehno preverjanje znanstvenih dognanj ter lastnih stališč. Slepo sledenje “avtoriteti”, pa če je še tako priznana v družbi, lahko pelje v pogubo. Posebej to velja na področju jezikoslovja, saj posegi v jezik omogočajo določanje pomena pojmom. Kdor pa ima možnost slednjega, ima možnost tudi večjega vpliva na družbo.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Predvsem to, kakšne nelogičnosti najdejo pot ne le do objav, ampak tudi do učnih načrtov oz. programov izobraževalnih inštitucij.
Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?
Jezikoslovcem, učiteljem, raziskovalcem, širše pa tudi vsem, ki želijo ohraniti kritični um oz. lažje razumeti dogajanja v družbi.
Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?
Najbrž ne velik, saj ima premalo ljudi čas za branje takšnih člankov, še manj pa jih ima čas za premislek o prebranem.
Ključne besede:
- sociolingvistika
- politične intervencije
- purizem
- hrvaški jezik
- merila
Rangiranje:
- JCR (2022): Q2
- EF: B
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 4 – kakovostno izobraževanje
- SDG 10 – zmanjšanje neenakosti
- SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije
Prispevek je objavljen v:
Journal of language and politics (John Benjamins Publishing Company)
Vsebina prispevka je ob plačilu dostopna na povezavi:
