Uporaba sintetično kontrolne metode za ocenjevanje učinkov ekonomske liberalizacije na gospodarsko rast: študija tranzicijskih držav
Avtorja objave:
- Jaroslaw Kantorowicz, Leiden University, Institute of Security and Global Affairs
- Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavila in kakšen je bil namen raziskave?
Kakšni so učinki raznovrstnih variant ekonomske liberalizacije na gospodarsko rast?
Katere so ključne ugotovitve vajine raziskave?
V članku proučujemo prispevek institucionalnih reform k gospodarski rasti. V ta namen, na podlagi vzorca 24 sedanjih in bivših tranzicijskih držav v obdobju med leti 1980 in 2016, razlikujemo med različnimi politično-ekonomskimi pristopi k ekonomski liberalizaciji in ocenimo serijo kontrafaktnih scenarijev srednjeročne gospodarske rasti z uporabo dinamične sintetično-kontrolne metode z vgnezdeno optimizacijo in cenilko maksimalnega verjetja (i.e. maximum likelihood). Empirična analiza razkrije številne razlike med raznovrstnimi variantami ekonomske liberalizacije v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja v učinkovitosti spodbujanja gospodarske rasti in hitrosti okrevanja po tranzicijski depresiji. Ugotavljamo, da pristop, ki temelji na šok terapiji in hitremu ter konsistentnemu uvajanju ekonomskih in institucionalnih reform, doseže najhitrejše gospodarsko okrevanje in permanentno višjo stopnjo gospodarske rasti. Na drugi strani ugotavljamo, da gradualistični pristopi ter prekinitev šok terapije generirajo sistemski kolaps trajektorije gospodarske rasti in permanentno upočasnjeno dinamiko rasti. Točkovne ocene preživijo obsežno skupino placebo testov. Z uporabo istega nabora metodoloških orodij bi lahko prihodnje raziskave preučile vpliv tranzicijskih reform na druge družbeno-ekonomske izide, kot so stopnje revščine, dohodkovne neenakosti, zdravstveni in okoljski rezultati.
Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?
V nasprotju s splošnim prepričanjem v zadnjih dveh desetletjih, ki je poudarjalo blagodejne učinke gradualističnih pristopov, ugotavljamo, da sistematično zasledovanje šok terapije predstavlja najbolj učinkovit pristop za spodbujanje gospodarske rasti. Tranzicijske države, ki niso posvojile šok terapije so utrpele zajetne izgube gospodarske rasti in so danes manj razvite s permanentnim rastnim deficitom.
Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?
Rezultati študije so koristni za snovalce ekonomskih politik ter so predvsem v pomoč gospodarstvom na prehodu, kot so Kitajska, Vietnam in mnoge druge, ki se spopadajo z institucionalno tranzicijo v bolj tržno-usmerjeno in decentralizirano gospodarstvo.
Kakšen pomen bodo imeli rezultati vajine raziskave v 5 ali 10 letih?
V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo razmeroma hitro rast člankov in študij proučevanja efektivnosti in učinkovitosti različnih institucionalnih pristopov k ekonomski liberalizaciji s poudarkom na državah v razvoju v Afriki, Aziji, Južni Ameriki ter Bližnjem Vzhodu.
Ključne besede:
- sintetično-kontrolna metoda
- tranzicija
- gospodarska rast
- ekonomska liberalizacija
Rangiranje:
- JCR (2022): Q3
- AJG: 2
- EF: B
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
Prispevek je objavljen v:
The World Economy (Wiley)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
