Vloga identifikacijskega kriterija pri jeziku – hrvaški primer
Avtor objave:
- Igor Ivašković, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?
Po kakšnih merilih se kriteriji za razlikovanje jezika in narečja delijo na ‘znanstvene’ in ‘neznanstvene’?
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Kriteriji (strukturni, genetski, kriterij medsebojne razumljivosti in podobnosti jezikovnih standardov) za razlikovanje jezika in narečja oz. za razlikovanje med enim ali več jeziki, ki jih pomemben delež jezikoslovne stroke opredeljuje kot ‘znanstvene’, niso nič bolj objektivni in jasni od identifikacijskega kriterija, ki ga isti del stroke stigmatizira kot ‘neznanstvenega’.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Presenetilo me je, na kako šibkih utemeljitvah lahko posamezne metodološko fundamentalne teze v znanstvenem in izobraževalnem prostoru obstajajo kot neke vrste dogme več desetletij.
Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?
Predvsem jezikoslovcem, pa tudi drugim znanstvenikom ter izobraževalni stroki v družboslovju in humanistiki.
Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?
Čeprav se danes v javnem prostoru pogosto nekritično ponavlja mantra ‘verjemi v znanost’, upam, da bo čez 5 ali 10 let vendarle prevladala zavest, da je bistvo napredka dvom in preverjanje obstoječih tez, pa naj bodo te ‘znanstvene’ ali ‘neznanstvene’.
Ključne besede:
- jezik
- narečja
- identifikacija
- razlikovanje
- arbitrarnost
Rangiranje:
- JCR (2022): Q3
- EF: B
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 4 – kakovostno izobraževanje
- SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije
Prispevek je objavljen v:
Language problems & language planning (John Benjamins)
Vsebina prispevka je ob plačilu dostopna na povezavi:
The role of identification criteria in language: the Croatian case
