Intervju z Edilberto L. Segurra
Slovenija je z vidika tujih investicijskih naložb v BDP med evropskimi državami med zadnje uvrščenimi. Zakaj država ni privlačna za tuje investitorje in kako se investicijska podjetja odločajo o izbiri trgov na katere vlagajo, kaj bi morala Slovenija storiti, da bi se tuje naložbe povečale, smo govorili z prof. Edilbertom L. Segurro. Kot gostujoči profesor je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani sodeloval pri predmetu podiplomskega študija, »Emerging capital markts«. Prof. Segurra je mednarodno priznan profesor s področja razvijajočih se trgov in predsednik investicijskega odbora podjetja SigmaBleyzer Edilberto, ki se ukvarja z investicijami privatnega kapitala. Vzporedno s podjetjem SigmaBleyzer vodijo fundacijo The Bleyzerfoundation, ki zbira denar iz različnih evropskih investicijskih bank (Goldman&Sachs je npr. ena izmed partnerjev fundacije) in družinskih investicijskih fondov (npr. Rocha family). V intervjuju je poudaril, da je za Slovenijo ključno, da se poleg zniževanja zunanjega dolga začne osredotočati tudi na spreminjanje proračunske politike in tako spodbuditi gospodarsko rast. Edini način, ki v tem trenutku lahko pomaga Sloveniji so direktne tuje investicije, ki bodo pomagale gospodarstvu rasti brez dodatnega zadolževanja.
Podjete SigmaBleyzerje privatno investicijsko podjetje s sedežem v Teksasu, poslovanje in naložbe pa so osredotočene predvsem na države Vzhodne Evrope oz. Romunijo, Ukrajino, Bolgarijo… Kako podjetje posluje in zakaj se osredotočate na te trge?
Podjetje SigmaBleyzer je investicijsko podjetje, ki investira v različne projekte v EU in skrbi za njihovo upravljanje na način, da kupijo podjetje, ki je na trgu podcenjeno, vanj vnesejo znanje, ga prestrukturirajo, optimizirajo procese in izboljšajo poslovanje. Taka podjetja so bila ponavadi slabo vodena, organizirana in se niso znala pravilno odzivati na sprožilce iz okolja. Investirana podjetja vodstveno prestrukturirajo oz. zamenjajo člane vrhnjega managementa. Celoten proces traja od pet do sedem let, podjetja pa prodajo, ko na trgu doseže pričakovano vrednost. Z investicijami v podjetja smo bili do sedaj prisotni le na trgih vzhodne Evrope, saj imajo podjetja za njih tam največji potencial z vidika nakupa in kasnejšega upravljanja. Ta podjetja na trgu ne dosegajo prave, oziroma njihove potencialne vrednosti, hkrati pa so slabo vodena in posledično ne dosegajo rezultatov, ki bi jih lahko. Naša ideja in cilj ni zgolj v tem, da v podjetje le delno investiramo, temveč da ga kupimo v celoti, ga organizacijsko prestrukturiramo in naredimo tržno privlačnejšega za prodajo. Kot primer uspešnih naložb lahko izpostavim nakup treh podjetij, ponudnikov telekomunikacijskih storitev v Kijevu. Podjetja so se soočala s problemom medsebojne konkurenčnosti, poslovanju in vodenju so posvečale vse manj pozornosti, kar je vodilo podjetja v propad. Podjetja smo po prevzemu združili v eno organizacijsko enoto, vpeljali novo vodstvo in tako podjetje uvrstili med vodilne ponudnike telekomunikacijskih storitev v državi.
Kakšen profil podjetij predstavlja za investicijsko podjetje SigmaBleyzer največji potencial? Ali politično okolje v državi igra pomembno vlogo?
Ključno pri izbiri podjetij in državi v katere vlagamo, sta ekonomska stabilnost, tako zunanja kot notranja (predvsem urejena, stabilna fiskalna in monetarna politika) ter stopnja zadolženosti države. V kolikor država ne kaže stabilnosti pri omenjenih kriterijih, naložbe niso privlačne za tuje investitorje. Prav tako je pomembna tudi vzdržna rast, ki je močno odvisna od uspešnega sodelovanja gospodarstva, znanosti in politike, predvsem pa se način sodelovanja kaže v obsegu novih investicijah in inovacij. Turčija je naprimer država, ki ima poleg spodbudnega gospodarskega tudi stabilno politično okolje, ki pa je zelo pomemben faktor, tudi z vidika makroekonomskih napovedi. Turčija je zato ena od držav, ki jo smatramo za resno kandidatko, kjer bi SigmaBleyzer iskal nove priložnosti. Seveda je poleg omenjenega, veliko odvisno tudi od panoge, ki mora biti tržno zanimiva in da bo ustvarjala dodano vrednost naložbi.
Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami vzhodne Evrope ni uspelo privabiti večjega števila tujih naložb oz. zaostaja tudi za povprečjem manjših evropskih držav. Kaj je po vašem mnenju glavni razlog in zakaj se podjetje SigmaBleyzer do sedaj še ni odločilo za naložbo v Slovenijo?
Slovenija je trenutno pred pomembno točko, ko potrebno da se stvari začnejo spreminjati tako v gospodarstvu kot politiki. Pred obdobjem krize je Slovenija dosegala stalno gospodarsko rast tudi na račun povečevanja javnega dolga. Sredstva so si banke izposojale od drugih držav kot so Italija, Nemčija, le-te pa so bile slabo načrtovane in bolj ali manj investirane v gradbeni sektor in nepremičnine. Rezultat tega je, da ima Slovenija enega relativno največjih zunanjih dolgov na svetu (tako javnega kot privatnega). Prav tako pomemben element slovenske gospodarske rasti je tudi stopnja izvoza v države kot so Nemčija in Italija. Nemčije se je krizi dobro ognila, predvsem pa gospodarsko stanje ni ogrozilo izvoza na dolgi rok za razliko od Italije, ki prav tako dosega zelo visoko stopnjo zunanjega dolga.
Poleg zniževanja zunanjega dolga bo Slovenija morala začeti spreminjati tudi svojo proračunsko politiko in spodbuditi gospodarsko rast. Edini način, ki v tem trenutku lahko pomaga Sloveniji so direktne tuje investicije, ki bodo pomagale gospodarstvu rasti brez dodatnega zadolževanja. Da pa bi vsaj malo postala podobna »oazi« za tuje investitorje, pa je potrebo analizirati dejavnike, ki Slovenijo potiskajo navzdol po lestvici držav s katerimi je ugodno poslovati. Prvi izmed njih je davčna politika, ki je neprivlačna za tujca, saj je sistem zanj zelo kompleksen in hkrati tudi zelo drag. Drugi je politika zaposlovanja. Če delodajalec želi zaposliti delavca in se le ta izkaže za slabo izbiro, ga delodajalec ne more odpustiti, saj je politika zaposlovanja po mojem mnenju zelo nefleksibilna. Tretji zelo pomemben dejavnik pa je visoka raven korupcije, ki se pojavlja na ravni, katera za državo, ki se nahaja v samem centru Evrope ni za pričakovati.