»Danci, dajo veliko na dobre delovne pogoje in dobre medsebojne odnose«
KOLUMNA O IZOBRAŽEVALNIH SISTEMIH NA PODLAGI ŠTUDIJSKIH IZMENJAV
Danska, obljubljena dežela
Danska, obljubljena dežela za mnoge, ki želijo živeti boljše. Majhna otoška država leži na severu Evrope v predelu, ki ga imenujejo tudi Skandinavija. Severno od Nemčije in jugozahodno od Norveške in Švedske. Otok, ki meri okoli 43000 km2 je sestavljen iz polotoka Jutland in še 474 drugih polotokov. Danska ima 5,5 milijonov prebivalcev od teh je 300.000 tujih državljanov, 64 % iz prihaja iz Skandinavskih držav, Evropske unije in Severne Amerike. Glavno mesto Danske je Kopenhagen, uradni jezik je danski. Uradno plačilno sredstvo je danska krona, kljub temu, da je Danska članica Evropske unije evra ni sprejela. Za Dansko je značilno vetrovno vreme z visoko vlažnostjo.
Danci govorijo veliko jezikov. Zelo dobro govorijo angleško, tudi nemško, francosko, manj špansko in italijansko.
Odhod na Dansko
Januarja 2010 sva se odpravili na izmenjavo v mesto Aarhus, ki leži na severu Danske. Sicer pa drugo največje mesto na Danskem. Sledil je prvi šok. Mraz. Že takoj naju je zeblo. Takšnega Danskega vetra nisva bili navajeni. Mesto Aarhus je namreč skoncentrirano okoli pristanišča. Le to je bilo zaledenelo, ko sva se prvič srečali z njim.
V okviru programa Erasmus sva prišli na izmenjavo na Aarhus School of Business. Nastanili sva se v študentskem naselju v vrstnih hišah v katerih živi 12 študentov. Vsaka na svoji strani naselja. Soba je bila opremljena z osnovnimi stvarmi in v njej je bila »Danska« kopalnica. Danska kopalnica naju je na začetku malo presenetila, saj je tuš kar del kopalnice in ni posebej ločen. Danci so znani kot minimalisti. Kopalnica je po navadi narejena tako, da je tuš na stropu, tla so ravna brez posebnega dela, kot smo ga navajeni od doma. Pri prihodu naju je presenetila tudi neverjetna zadržanost Dancev. Najini sostanovalci, ki so bili po večini Danci so naju lepo pozdravili, vendar se nama nobeden ni pridružil v skupni dnevni sobi in se z nama dalj časa pogovarjal. Potrebovali so nekaj časa, da so se odprli in da smo več časa preživeli skupaj in se bolje spoznali.
Živeti na Danskem…
Danska blaginja in napredek družbe sta označena kot visoka stopnja ekonomske rasti in visok življenjski standard. Prebivalci so finančno zavarovani, v primeru bolezni in za starost. Zaposleni na Danskem plačujejo visoke davke, vendar le te krijejo otroško varstvo, izobraževanje, oskrbo starejših in dostop do zdravnikov in bolnišnic.
Danska zelo dobro skrbi tudi za tujce, ki živijo na Danskem. Prav tako so poskrbeli tudi za vse Erasmus študente. Nastanili sva se v študentskem naselju in nekaj dni kasneje sva odšli na »Državni register oseb«, kjer sva se prijavili v Danski socialni sistem. Izbrati sva si morali tudi zdravnika v primeru, da bi ga v času najinega bivanja potrebovali. Po pošti sva na naslov, ki sva ga navedli kot začasni, prejeli kartico s številko (CPR), s katero sva se identificirali.
Danska in izobraževalni sistem – Večina delovnih mest ponuja oziroma omogoča nadaljnje izobraževanje za zaposlene
Po večini ljudje živijo v večjih mestih kot so Kopenhagen, Aarhus, Odense in Aalborg. Prav tako so okoli teh mest postavljene univerze. Kar je zanimivo pri Dancih je to, da študentje dobijo pomoč države za študij. Vendar če živijo s starši dobijo le polovično podporo, zato je jasno zakaj jih večina ne živi s starši, ko dopolnijo 18 let. Prav tako je, če živijo v bližini staršev, nekje do 26 km. Podpora pa je odvisna tudi od prihodkov, ki jih imajo starši. Prav tako pa lahko študentje še dodatno zaprosijo za dodatno denarno pomoč in jo vračajo, ko se zaposlijo. Država podpira študente 6 let.
Danska je znana kot svetovna voditeljica na različnih področjih proizvodnje in storitev. Ponuja dobre pogoje in priložnosti za razvoj. Danci, dajo veliko na dobre delovne pogoje in dobre medsebojne odnose.
Danski izobraževalni sistem je drugačen od slovenskega
Na Danskem vsak študent ve zakaj se izobražuje in ve, da bo le tako lahko uspešen pri svojem delu. Danski študentje so veliko bolj zavzeti za študij in jim nobena naloga ni odveč. Pri enem izmed predmetov, ki sva ga obiskovali, smo po skupinah študentov (ki jih je določil profesor) predelali različne »case study-je«, odgovoriti smo morali na vprašanja in pripraviti predstavitev. Takšno delo ni bilo s strani profesorja dodatno nagrajeno, ampak se je od študentov pričakovalo, da le to naredijo, saj jim bo to pomagalo pri opravljanju izpita. V Sloveniji študentje »jamrajo« za vsako dodatno nalogo, ki jim jo profesor naloži in samo gledajo na koristi (v obliki boljše ocene, dodatnih točk,…), ki jo bodo imeli od tega. Danski sistem je oblikovan tako, da te spodbuja k razmišljanju in analiziranju in ne k učenju snovi na pamet, saj je tako oblikovan tudi njihov izpitni sistem.
Izpitni sistem na Danskem je naravnan k iskanju znanja, k spodbujanju razmišljanja in ne k iskanju neznanja in učenju na pamet. Že to, kako so zastavili preverjanja znanja, to potrjuje. Večina izpitov je t.i. »open book«, kar pomeni, da je pri izpitu dovoljena vsa literatura in tudi uporaba računalnika, vendar je komunikacija med sošolci strogo prepovedana in v primeru kršitve tudi strogo kaznovana. Druga vrsta opravljanja izpita je t.i. »take home«, kar pomeni, da je izpit ob določeni uri dostopen preko intraneta in si ga študentje prenesejo na svoj računalnik. Čas za opravljanje izpita je omejen. Lahko je to 12 ur, 24 ur, 2 dni ali pa tudi celo 7 dni. Tretji način je ustno zagovarjanje snovi ali seminarske naloge. Vsi trije načini kažejo na to, da danski izobraževalni sistem resnično išče znanje in ne NE-znanje.
Ljudje na Danskem študirajo, ker si želijo študirati in ne ker morajo. Prav tako poleg študija opravljajo različna študentska dela (strežba, pomoč pri projektih, pomoč na fakultetah,…).
Sistem se razlikuje tudi v tem, da Danci poznajo sedem stopenjski ocenjevalni sistem.
Življenjski standard na Danskem precej drugačen od standarda v Sloveniji
Cene za hrano v trgovini so nekje za 20 % višje od slovenskih, kar pravzaprav ni tako veliko. Večje razlike pa sva opazili drugje. Ko sva se prvič odločili, da greva v mesto na kavo, si nisva predstavljali, da so cene zares tako visoke. Za dve kavi sva plačali 10 eur, kar naju je malo šokiralo in streznilo. Spiti kavo v lokalu je v Sloveniji vsakdanjik, vendar na Danskem si tega nisva privoščili, saj je to bolj luksuz kot vsakdanjik.
Pravijo, da si z štipendijo, ki jo prejmeš za izmenjavo skoraj vsi pokrijejo stroške. Verjetno to velja za tiste, ki gredo v države kot so Španija, Portugalska, ….vendar na Danskem nisva s štipendijo pokrili niti stroškov bivanja v študentskem domu. Le ta ne velja za modernega, novega, ampak je to študentski dom na robu mesta, kjer večinoma živijo priseljenci in ne Danci in je eden izmed najcenejših študentskih domov v Aarhusu.
Alja Purg in Ula Mejaš, efnews
Image gallery:
