Obvladovanje gospodarske kriminalitete in korupcije v poslovnem okolju: »Prikrivanje kršiteljev je anomalija vladavine prava«
V duhu sodobnih poslovnih dogajanj, kjer se vse pogosteje pojavlja problem korupcije in gospodarske kriminalitete, je 10. decembra na Ekonomski fakulteti (EF) potekal posvet Obvladovanje gospodarske kriminalitete in korupcije v poslovnem okolju.
Po besedah organizatorjev, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Vrhovno državno tožilstvo RS, Fakulteta za varnostne vede UM in Ekonomska fakulteta UL ni naključje, da je dogodek potekal na dan obletnice podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji in na mednarodni dan človekovih pravic.
Prisotni strokovnjaki so bili enotni, da problema korupcije in gospodarske kriminalitete izhajata iz nepoznavanja ter nerazumevanja etičnih in moralnih načel. Kot je dejala Prof. dr. Vesna Žabkar predstavlja korupcija nevarna za stabilnost in varnost družbe. Dr. Liljana Selinšek iz KPK-ja pa, da je tema o korupciji aktualna, ker vpliva na vsa okolja kjer se pretaka denar, kar posledično vpliva na družbo.
Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete meni, se premalo posvečamo razumevanju in razlagi pojma etike, predvsem poslovne in javne, ki sta nadstandard pravnemu standardu z neformalnimi sankcijami in družbenimi obsodbami. V procesu etizacije družbe je omenil medijsko trenutno najbolj izpostavljena t.i. »piščalkarja« (whistleblowers): Julian Asange in Edward Snowden, ki sta širila vest o nemoralnem ravnanju.
Mag. Bećir Kečanović je nevarnost pojava korupcije povezal s širšo kriminaliteto: »Z mlahavostjo in omahljivostjo ne bomo dobili te bitke. Ni bližnjic! Treba je zavihati rokave in vzpostaviti red.« Kot navaja dr. Ciril Keršmanec, je bilo zaradi »takšnih ali drugačnih nejasnosti« v obdobju 2008–2012 ovrženih skoraj 60% vseh ovadb zoper pravnih oseb zaradi gospodarske kriminalitete. Zato je tožilstvo bistven akter v boju proti korupciji. Prof. dr. Zvonko Fišer poudarja dejstvo, da je politika pregona v rokah državnega tožilstva, ker je to bolj strokovno vprašanje kot politično. Potrebno je proaktivno delovanje in sodelovanje z organi pregona in z družbo, kjer ne sme biti prisotna tekmovalnost, ampak sodelovanje v interdisciplinarnosti: »prikrivanje kršiteljev je anomalija vladavine prava«.
Prof. dr. Bojan Dobovšek je izpostavil Evropski raziskovalni projekt ARIEL za odkrivanje dejavnikov, ki omogočajo vstop organiziranemu kriminalu v legalno ekonomijo. Prof. dr. Sergeja Slapničar pa pomen nadzornega sveta: »Sistem nadziranja v podjetju mora biti tak, da poskuša zmanjševati prevare in to je tisto za kar naj bi nadzorni svet skrbel.« Z namenom izhoda iz trenutne situacije v Sloveniji, je prof. dr. Adriana Rejc Buhovac predstavila uspešne primere Amerike in Kanade, ki temeljijo na celostnem pristopu k spodbujanju odgovornosti. Potrebno se je soočiti z možnimi tveganji in imeti odgovorne voditelje. Slovenija si lahko opomore, če se le dovolj trdno postavi v boju proti korupciji in organiziranem kriminalu z razumevanjem etičnih načel.
Emina Tiganj, EFnews
Image gallery:
