Donosnost podjetij, ki stopajo po etični poslovni poti, je tudi do štirikrat višja
Ljubljana, 10. februar. – Štiri partnerske institucije: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje Manager (ZM), Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (EFUL), so danes javno predstavile dokument Smernice slovenske korporativne integritete, ki je nastajal od junija lani. Napovedale so, da si bodo zdaj aktivno prizadevale, da bi dokument podpisalo in se s tem zavezalo k uveljavitvi zakonitega in etičnega poslovanja čim več gospodarskih družb v Sloveniji.
»Ponosna sem, da smo na Ekonomski fakulteti prevzeli koordinatorstvo projekta priprave Slovenskih smernic korporativne integritete. Zavedam se vloge vseh partnerjev, ki so sodelovali pri pripravi usmeritev in končnega dokumenta, vendar pa menim, da je dolgoročno pri tem odgovornost naše fakultete posebej poudarjena. Naše poslanstvo je, da kot osrednja izobraževalna inštitucija na področju ekonomije in poslovnih ved, usposabljamo najboljše kadre za delo v domačem in globalnem poslovnem in širšem družbenem okolju. Prvine družbeno odgovornega in trajnostnega poslovanja so zato neizogibni sestavni del izobraževalnega procesa, v katerega v vseh delih vpenjamo tudi elemente etičnega poslovanja in etičnega ravnanja nasploh. Posebej pa želim poudariti, da etika ni nekaj, o čemer je dovolj pisati in razpravljati, ampak je nekaj, kar je treba dnevno živeti. A če je primanjkuje, in sedaj je temu tako, je treba nanjo tudi opozarjati,« je v nagovoru ob predstavitvi smernic poudarila dekanja Ekonomske fakultete, prof. dr. Metka Tekavčič.
Predsednik države, gospod Borut Pahor, je udeleženim povedal, da je zelo pozitivno, da dogodek, kot je današnji, poteka na univerzi. »Ekonomska fakulteta s tem ne vzgaja samo poslovnežev ampak tudi gentlemane. Mlade moramo spodbujati h integriteti,« je poudaril. In dodal: »Kar spremljamo danes, je vzpodbuden signal etičnega resetiranja za nov začetek.«
»Slovenija ima trenutno težave s korupcijo, zaradi katere trpi tudi gospodarstvo. Če bomo ukrepe v boju zoper korupcijo prepustili samo državi, smo vsi, tako država kot tudi gospodarske družbe in posamezniki, obsojeni na neuspeh. Najbolj normalna stvar je, da se zoper neprijetne in škodljive dogodke borijo najprej tisti, pri katerih do takšnih dogodkov lahko pride, v našem primeru torej podjetja sama,« razloge nastanka Slovenskih smernic korporativne integritete pojasnjuje Drago Kos, predsednik delovne skupine OECD za preprečevanje podkupovanja in vodja delovne skupine, ki se je junija lani lotila priprave smernic.
»Mnoga podjetja iščejo načine, kako zagotoviti, da bo njihovo poslovanje pošteno in etično. Poslanstvo Smernic slovenske korporativne integritete je, da jim to olajšajo z izrisanim načrtom, kaj vse taka ambicija vključuje. Podjetja, ki stopajo po etični poslovni poti, so dokazano dolgoročno uspešnejša od drugih – njihova donosnost je tudi za štirikrat višja -, zato se uvajanje korporativne integritete preprosto splača,« pomembnost spodbujanja etičnega poslovanja izpostavlja Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager in članica delovne skupine, ki je pripravila smernice.
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije so trdno prepričani, da je mogoče le z aktivnim uveljavljanjem praks etičnega in skladnega poslovanja podjetij ter delovanja njihovega managementa in nadzornikov zagotoviti ponovni dvig korporativne integritete. »Ta je namreč v Sloveniji dosegla tako nizko stopnjo, da se že kažejo tudi negativni ekonomski učinki za podjetja. Dejstvo je, da kriza zaupanja in vrednot nista posledica stanja, v katerem se nahajamo, temveč njegov vzrok. S tem, ko bo vsak udeleženec v gospodarstvu zavestno prevzel svoj del odgovornosti za krepitev korporativne integritete in povrnitev medsebojnega zaupanja, ne bo več prostora za tiste, ki ne spoštujejo pravil igre podjetniškega delovanja in ravnajo v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Najmočnejša vzvoda za uveljavljanje načel korporativne integritete in skladnosti v praksi še naprej ostajata »pritisk vrstnikov« in učinkovit sistem notranje selekcije, ki na dolgi rok zagotavljata ohranjanje konkurenčnih prednosti tistim, ki spoštujejo pravila podjetniške igre in izgubo konkurenčnosti za tiste, ki ta pravila kršijo,« razlog, zakaj si bodo prizadevali, da dokument, ki je nastal, tudi zaživi, pojasnjuje Samo Hribar Milič, predsednik GZS.
S spodbujanjem dobre prakse korporativnega upravljanja in strokovnega dela ter etičnosti ravnanj pri opravljanju funkcije članov NS, prispevamo k učinkovitemu korporativnemu upravljanju v Sloveniji, poudarjajo v Združenju nadzornikov Slovenije. Dodajajo, da je etičnost skupaj s strokovnostjo in odgovornostjo na vrhu vrednot za katere si prizadeva ZNS, korporativna integriteta in načela poslovne etike pa so ključni elementi za doseganje poslovne uspešnosti. Poslanstvo ZNS je, da s svojimi aktivnostmi izboljšuje učinkovitost korporativnega upravljanja, ki ni mogoče brez etičnega poslovanja družb in njihovih vodilnih ter profesionalnega dela članov NS, ki te družbe nadzorujejo. »S sodelovanjem pri pripravi Slovenskih smernic korporativne integritete se v ZNS zavezujemo k aktivnemu javnemu promoviranju in spodbujanju korporativne integritete ter poštenosti v poslovanju v slovenskem gospodarstvu. Samo vztrajno sledenje etičnim načelom in dobri praksi korporativnega upravljanja nam bo prineslo spremembe. Člani nadzornih svetov so tisti, ki morajo od uprav zahtevati implementacijo ustreznih orodij in vzpostavitev sistemov kontrol, ki bodo to omogočali,« poudarja mag. Irena Prijović, generalna sekretarka ZNS in članica delovne skupine, ki je oblikovala smernice.
Smernice so začele nastajati 19. junija 2013, ko so se GZS, ZM, ZNS in EFUL s podpisom Sporazuma o sodelovanju zavezali, da bodo v nekaj mesecih pripravili omenjeni dokument. Podlaga zanj so bile OECD smernice o notranji kontroli, etiki in skladnosti poslovanja (Good Practice Guidance on Internal Controls, Ethics and Compliance). Pokroviteljstvo pobude je prevzel predsednik države, gospod Borut Pahor, ki je ob podpisu sporazuma junija lani na Ekonomski fakulteti v Ljubljani nagovoril podpisnike in udeležence dogodka ter izpostavil izjemen pomen zavedanja etičnosti pri vsem, kar ljudje počnemo.
Po podpisu je bila imenovana 14 članska delovna skupina, ki so jo oblikovale vse štiri partnerske institucije in sicer v sestavi: Drago Kos, predsednik delovne skupine OECD za preprečevanje podkupovanja (vodja delovne skupine); prof. dr. Jože Damijan, Ekonomska fakulteta UL (koordinator projekta Smernic); Sandra Damijan, MSc, Ekonomska fakulteta UL (namestnica vodje delovne skupine); prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta UL; Goran Novković, GZS; Marko Djinović, GZS; Sonja Šmuc, Združenje Manager; Andrijana Bergant, Zavarovalnica Triglav; Mojca Međedović, PriceWaterhouseCoopers; Polona Pergar Guzaj, IIA Slovenski inštitut; Mojca Podržaj, Združenje Manager; mag. Irena Prijović, Združenje nadzornikov Slovenije; dr. Vojko Anton Antončič, Združenje nadzornikov Slovenije; in Rada Sibila, Združenje nadzornikov Slovenije.
Po nekaj mesecih intenzivnega dela je skupina januarja končala svoje delo in oblikovala dokončno besedilo Slovenskih smernic korporativne integritete. Dokument na 6 straneh ponuja gospodarskim družbam v Sloveniji nabor usmeritev, kaj naj obsegajo njihovi lastni ukrepi in dejavnosti v prizadevanjih za zakonito in etično poslovanje.
»Gospodarske družbe pogosto pravijo, da uresničujejo svoje programe skladnosti in integritete, predvsem zaradi nedavnih trendov preganjanja korupcije, goljufij in drugih nezakonitih dejavnosti. Resnica je, da veliko družb o tem le govori, vendar pa se to ne odraža nujno tudi v njihovih poslovnih praksah,« pojasnjuje Jože Damijan, koordinator projekta Smernic, zavezo vseh štirih institucij, ki so sodelovale pri pripravi Smernic, da bodo aktivno spodbujale gospodarstvo k uvajanju trajnostnih poslovnih modelov korporativne integritete tudi v praksi. »Korporativna integriteta postaja nujna smer nadaljnjega razvoja in je predpogoj trajnostnega razvoja,« še dodaja.
S tem namenom in z namenom olajšanja korakov gospodarskih družb na poti k poslovanju z integriteto, so štiri partnerske institucije izdelale tudi portal Slovenske korporativne integritete (www.korporativna-integriteta.si), kjer so na enem mestu zbrane številne dobre prakse zakonitega in etičnega poslovanja ter informacije o seminarjih in drugih izobraževanjih na temo korporativne integritete.
»Z doslednim uresničevanjem Slovenskih smernic korporativne integritete se bodo gospodarske družbe izognile vrsti možnih neprijetnih posledic, poskrbele za svoje poslovne rezultate in pomagale pognati slovensko gospodarstvo in državo naprej. In če se bo to zgodilo, bodo Smernice dosegle svoj namen,« pa poudarja Drago Kos, vodja delovne skupine.
Image gallery:
