Na Noči raziskovalcev 2014 tudi Ekonomska fakulteta
Noč raziskovalcev je projekt iz programa Horizon 2020, katerega cilj je predstaviti poklic in življenje znanstvenika. Dogodek se odvija v večini evropskih držav na isti dan in sicer zadnji petek v septembru. Letos se je dogodek zvrstil na več kot 850 lokacijah, več kot 200 evropskih mestih in 25 državah hkrati! Glavne teme letošnjega dogodka so bile energija, ekologija, zdravje & IKT.
Dogodek je potekal v petek, 26. septembra 2014, na različnih lokacijah po Sloveniji.
Dogodku se je pridružila tudi Ekonomska fakulteta UL, kjer smo skupaj spoznavali tri zanimiva raziskovalna področja.
Blaž Zupan: »Design thinking« – na ustvarjalen način do inovativnih rešitev
Zapleteni izzivi, s katerimi se srečujemo v osebnem in profesionalnem življenju, zahtevajo od nas prilagodljivost, povezovanje različnih znanj in samoiniciativnost. Vedno bolj pomembni veščini sta zato ustvarjalnost in inovativnost ter na splošno podjetno razmišljanje, s katerim se hitro odzovemo na zahteve globalizirane družbe. V delavnici smo spoznali, katera so ključna sporočila dizajnerskega pristopa pri reševanju izzivov.
Tanja Mihalič, Ljubica Knežević, Kir Kuščer, Tina Šegota: Raziskovanje v turizmu
Raziskovalno delo, ki ga opravljamo na Ekonomski fakulteti, preučuje tudi pomemben ekonomski in družbeni fenomen »Turizem«. Turizem se razvija izjemno hitro od leta 1960 naprej in v letu 2013 je po svetu potovala več kot milijarda turistov. Izjemno hiter razvoj turizma je terjal svoj davek v obliki negativnih okoljskih, družbenih in ekonomskih vplivov turizma. Verjetno ste kdaj videli križarko v Benetkah, ali pa ste se sprehajali po ulicah Barcelone?
Kako razvoj turizma usmeriti v trajnosten in odgovoren razvoj, sta vprašanji, s katerimi se ukvarjamo raziskovalci na področju turizma. V naših raziskavah preučujemo razvoj turizma na globalni ravni in predlagamo implikacije za razvoj turizma v Sloveniji.
Mina Godec, Grega Repovš, Anka Slana in Sergeja Slapničar: Vpliv denarnih spodbud in družbenega pritiska na odločanje (nevroekonomska študija)
Ljudje smo pripravljeni sprejeti manj denarja takoj kot več denarja v oddaljeni prihodnosti in pogosto za odlog plačila zahtevamo več kot racionalno nadomestilo. To se odraža tudi pri poslovnih odločitvah managerjev:
sistematično se dogaja, da managerji sprejemajo takšne odločitve, da maksimirajo kratkoročne rezultate podjetja na škodo dolgoročnih. Zakaj se pojavlja tovrstna kratkovidnost? Ali nanjo vplivajo različni mehanizmi spodbud in nadziranja rezultatov ali gre za biološke vzroke, kot so impulzivnost, strah pred tveganjem, nezmožnost kognitivnega nadzora? V naši raziskavi raziskujemo, kako denarne spodbude in družbeni pritiski po ustvarjanju rezultata vplivajo na izvajanje kognitivnih nalog, s katerimi skupno merimo kratkovidnost v odločanju. Opazujemo, kaj se dogaja v možganih pod različnimi spodbudami in pritiski po rezultatih, da bi razumeli vzroke, ki povzročajo kratkovidnost.
Na Kongresnem trgu ste nas lahko obiskali na stojnici Ekonomske fakultete.
Učimo se namreč vsak dan, vsako minuto, vsako sekundo. Učimo se iz lastnih izkušenj, od staršev, od prijateljev, od sodelavcev in … zelo pomembno … učimo se iz knjig. Knjig, ki so jih napisali znanstveniki, akademiki, raziskovalci. Svoje znanje so zlili v knjige in raziskave ter ga predajajo nam v uporabo. Torej, kaj je to, kar nas povezuje tukaj, v tem prostoru, v času in med sabo? Vsi cenimo znanje kot vrednoto, kot tisto, kar odpira vrata življenjskim ciljem. Veseli nas, da vas je toliko, ki se zavedate, da je znanje zagotovo najpomembnejša in najdragocenejša popotnica za življenje. Bodite tudi vi inovativni, radovedni, vztrajni in ustvarjalni.
Več informacij o dogodku v Ljubljani >>
Image gallery:
