Okrogla miza Problem financiranja slovenskega športa: “Ključno je znanje”
Ekonomska fakulteta UL je v sodelovanju s Konzorcijem Mladinske knjige organizirala okroglo mizo z naslovom Problem financiranja slovenskega športa, ki jo je moderiral prof. dr. Tomaž Čater, vodja podiplomskega magistrskega programa Management v športu na Ekonomski fakulteti.
Na okrogli mizi so sodelovali pomembni soustvarjalci slovenskega športa: dr. Marta Bon, članica mestnega sveta MOL in selektorica slovenske rokometne reprezentance, dr. Tone Jagodic, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), dr. Edvard Kolar, direktor direktorata za šport, ter dr. Igor Ivašković, nekdanji vrhunski košarkar in raziskovalec na področju managementa v športu. Gostje so se strinjali, da je ena največjih težav v Sloveniji preslabo medresorsko sodelovanje.
Prof. dr. Čater je dogodek začel z mnenjem, da je za problematiko financiranja športa delno kriva svetovna gospodarska in finančna kriza, vendar gre po njegovem tudi za strukturni problem. Z njim se je strinjal Kolar, ki je postregel s podatkom, da se splošna gospodarska kriza najbolj pozna na ravni izdatkov gospodinjstev, ki imajo največji delež izdatkov prav na področju športa. Splošna kriza je imela na šport sicer zapozneli učinek, saj so javna sredstva za šport do leta 2011 naraščala, nato se je zaustavilo, padec pa je bil največji na področju lokalnih skupnosti ter pri sredstvih Fundacije za šport.
Kolar je nato pojasnil še, da je v pripravi nov pravilnik, ki bo usklajen z Nacionalnim programom športa (NPŠ) v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2014 do 2023 ter izvedbenim načrtom NPŠ. “Na področju vrhunskega športa je OKS tisti, ki razporeja športne panoge v razrede, na področju rekreacije pa se na nacionalni ravni zavzemamo zato, da bi bilo čim več projektov, ki spodbujajo in oglašujejo zlasti zdrav življenjski slog,” je dejal Kolar.
Jagodic je pristavil, da so modeli za način razporejanja javnih sredstev dodelani, problem pa je, kako dodatno kopičiti sredstva iz javnih in zasebnih virov. Vprašanje je, kako razporediti denar, ki je npr. namenjen šolstvu ali zdravstvu, ki bi bil veliko bolj oplemeniten skozi šport. »Mnoge stvari zna šport izpeljati bistveno bolje, a očitno na ravni države ne znamo dovolj dobro prikazati vseh pozitivnih učinkov športa,” je menil Jagodic.
Bonova je dejala, da so merila za razporejanje denarja jasna tudi na mestni ravni in da se ji zdi pomembno, da je bila v Ljubljani sprejeta strategija športa, še pomembneje pa je, da smo znotraj strukture mesta postavili šport kot samostojen sektor. Strinjala pa se je s sogovorniki, da znamo v državi premalo poudariti vlogo in moč športa v družbi.
Ivašković je dodal, da je po njegovem mnenju ena od strukturnih pomanjkljivosti ravno to, da ni povezanosti med športom in visokošolskim izobraževanjem. Gostje so bili enotni, da pri nas izobraževanje vrhunskih športnikov na ravni visokega šolstva ni sistemsko urejeno, a kot glavni razlog za to navedli zlasti dejstvo, da pri drugih vladnih resorjih ni dovolj posluha za šport.
Prof. dr. Čater je dejal, da je zagotovo velik problem v športu tudi infrastruktura, pri čemer ga je dopolnil Kolar: “Šport je javni interes. Več kot 50 odstotkov javnega denarja se je v zadnjih letih namenilo gradnji športne infrastrukture, zato v prihodnje ne načrtujemo večjih investicij v infrastrukturo. Želimo, da se večji del denarja nameni razvoju kadra in zlasti programom.”
Jagodic je v nadaljevanju izrazil upanje, da si bo gospodarstvo počasi res opomoglo. Z OKS-om meni, da je bo težav, saj da imajo dobre in dolgoročne odnose s sponzorji. Meni, da so problem manjša društva oz. klubi. »Nekako ne znamo pridobiti več denarja iz zasebnega sektorja, še sploh pri tržno manj privlačnih športih. Po mojem so pri vodenju klubov, društev in trženju zelo pomemben segment ljudje in pri nas nimamo dovolj ustrezno izobraženih ljudi na tem področju. Na področju vodenja v športu, pridobivanja sredstev in medresorskega sodelovanja imamo še velike rezerve,” je menil Jagodic.
Ključno je znanje, so bili enotni udeleženci okrogle mize. “Res je, da smo Slovenci po športnih dosežkih nadpovprečno uspešni. Mislimo, da bo ta trend velikih uspehov individualnih in ekipnih športov zagotovo nekje zanihal. Zato želimo v naslednjem obdobju povečati kakovost dela s športniki, kar je povezano predvsem z znanjem. To nas lahko reši in to mora biti naše vodilo,” je sklenil Kolar.
Še to – prijave na podiplomski študijski program Management v športu, ki ga Ekonomska fakulteta UL izvaja skupaj s Fakulteto za šport UL, sprejemamo še do konca meseca septembra 2014. Vabljeni!
Image gallery:
