Okrogla miza: “Regulacija bančnega sistema po finančni krizi: primerjava Irske in Slovenije”
Ljubljana, 26. novembra – Nova bančna regulacija je odgovor na nedavno finančno krizo. Ta je potrebna, a je pri tem treba paziti, da je ni preveč. Nobena namreč ne bi mogla preprečiti nedavne krize, je na okrogli mizi o regulaciji bančnega sistema po finančni krizi s primerjavo Irske in Slovenije dejal finančni minister, prof. dr. Dušan Mramor.
Bančna regulacija je zelo pomembna in EU jo je oblikovala in jo uresničuje skozi enotni nadzorni mehanizem (SSM), ki je zaživel 4. novembra, je povzel guverner Banke Slovenije, prof.dr. Boštjan Jazbec. Vsaka nova regulacija je odgovor na krizo, ki se je pred njo zgodila. Krizo pa sproži to, da si nekdo sposodi preveč denarja, ki ga ne more vrniti, je nanizal. SSM je vzpostavljen tudi za to, da zaščiti denar davkoplačevalcev, ki je bil tej krizi uporabljen za reševanje bank. Zadnja kriza je namreč pokazala, da lastniki niso nosili večine bremena, ker so vedeli, da jim bo nekdo pomagal. Sedaj bi se morale banke še bolj kapitalsko okrepiti. To bi spodbudilo tudi njihove lastnike, da bi bili bolj previdni, kako ravnajo s tem denarjem, je ocenil.
Mramor se s tem, da bi morale banke dobiti več kapitala, ni strinjal. Teoretično že, je dejal, vendar bi to v primeru Slovenije pomenilo, da bi ga večinoma morala dati država. “A jaz tega denarja nimam”, se je pošalil. Edini način je, da banke prodaš, kar se bo moralo v primeru podržavljenih zgoditi, a jih moraš prej na to pripraviti, je dodal. Po njegovem je regulacija res zdravilo, da se nepravilnosti ne bi več ponavljale, vendar preveč regulacije ni dobro. “Ne vem, če je toliko regulacije, kot smo je oblikovali sedaj, dobro na dolgi rok,” je bil skeptičen in dodal: “Mislim, da smo šli predaleč.”
Ob vse večjih regulatornih zahtevah in omejitvah za banke se je namreč vprašal, ali so banke sploh še v stanju, da pobirajo denar, ga prerazporejajo in pri tem lahko prevzemajo še tveganja. V Sloveniji namreč bankirji pravijo, da ni dobrih projektov, drugi zanje pa, da sedijo na denarju.
Direktor Združenja bank Slovenije, dr.France Arhar je opozoril, da regulacija prihaja s strani različnih institucij in da se kljub enotnim pravilom nato praksa po državah precej razlikuje. Nimamo niti enakih definicij za posamezne termine, kot kaj je kapital, kaj so kreditne institucije in kolikšen čas se šteje za zamudo pri plačilu. Ob vse večjih zakonodajnih zahtevah se je vprašal, kdo bo v prihodnosti sploh še lastnik bank. Prihodki bank se namreč močno zmanjšujejo, njihova dobičkonosnost tudi. Ko pa je ta ustvarjena, ne sme iti za dividende lastnika, temveč jo mora banka nameniti za svojo organsko rast, je dodal.
Gost iz Irske, profesor Charles Larkin s Trinity College v Dublinu, je soglašal, da sedanja bančna regulativa postaja vse preveč kompleksna in zapletena. Pri tem bi morali biti tudi po njegovem zelo previdni. “Treba je paziti, da banke ne postanejo t.i. zombi banke, ki imajo veliko kapitala, ampak ne posojajo,” je dejal. Še posebej je to po njegovem mnenju pomembno za mala in odprta gospodarstva, kot sta Slovenija in Irska. V njih realni sektor temelji na mikro in malih podjetjih, za katere je posojanje denarja s strani bank zelo pomembno, je izpostavil.
Jazbec je še menil, da vsi pričakujejo, da bodo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke zagnale kreditno aktivnost bank. Vendar bi morale pri tem sodelovati tudi in predvsem druge ekonomske politike. Vzpodbuditi pa je treba tudi gospodarsko rast. Ko se ta pojavi, se čez nekaj časa pojavi tudi kreditna rast, je sklenil.
STA