Konferenca EBR: akademski forum ekonomskih in poslovnih ved
Ekonomska fakulteta je imela zopet čast pogostiti eminentne goste, in sicer tako domače kot tudi iz tujine. Uredništvo revije Economic Business Review je 28. novembra 2014 organiziralo 3. letno konferenco, na kateri je nastopilo okoli 70 akademikov poslovnih in ekonomskih ved, predstavljenih je bilo preko 30 raziskovalnih del, temu so sledile razprave.
Dr. Maximilian Röglinger, predstojnik Raziskovalnega centra za finance in informatiko na Univerzi v Augsburgu, je spregovoril o izboljšavah in managiranju poslovnih procesov na ravni podjetja. Pod vodstvom prof. dr. Petra Trkmana je bila managementu poslovnih procesov namenjena posebna sekcija, medtem ko je prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier vodila področje marketinga. Sekcijo splošnega managiranja je vodila prof. dr. Mateja Drnovšek, razprave o ekonomiji pa so potekale pod vodstvom prof. dr. Tjaše Redek.
Dr. Adamantios Diamantopoulos, predstojnik Katedre za mednarodno poslovanje na Univerzi na Dunaju, je spregovoril o pomembnosti države izvora v globalnem svetu. Ta namreč vpliva na potrošnikovo vrednotenje kakovosti izdelka, dojemanje tveganja, preference blagovnih znamk in nakupne namere. Večina bi tako prisegla na nemški avto, belgijsko čokolado, škotski viski in francoski parfum, čeprav s samim izdelkom še ne bi imela osebne izkušnje. In kakšna je dejanska vrednost in relevantnost države izvora v globalnem okolju multinacionalne proizvodnje?
Diamantopoulos je predstavil podjetja, ki promovirajo svojo državo izvora ter kupce, ki le redko kupujejo izdelke, pač pa blagovne znamke, in sicer kljub temu, da se tega popolnoma ne zavedajo.
Kritiki temu nasprotujejo in poudarjajo dejstvo, da potrošniki pogosto ne poznajo prave države izvora izdelka in trdijo, da ta ne vpliva na njihovo nakupno odločitev. Prav tako opozarjajo, da se je potrebno osredotočiti na potrošnikovo dejansko obnašanje in ne na njegovo zaznavanje. Diamantopoulos nam je kot odgovor na to predstavil glavne ugotovitve raziskave, ki so jo izpeljali na Univerzi na Dunaju.
»Pomanjkanje znanja o državah izvora ne pomeni, da kupci niso pod vplivom. To je namreč nezaveden, podzavesten vpliv. Pogosto ga kupci zanikajo v sklopu obrambnega mehanizma, saj bi se s tem označili kot zlahka manipulirane, oz. tovrstni vpliv povežejo z diskriminatornostjo in nesofisticiranostjo ter nočejo ustvarjati slabe samopodobe.«
Vpliv države izvora torej deluje. Ljudje dobimo namige iz okolja in to avtomatsko aktivira stereotip o državi, ki ga podzavestno hranimo. Z aktivacijo človek vzpostavi čustvene in razumske povezave, ki nadalje vplivajo na njegove potrošniške odzive. Razumevanje in obvladovanje vpliva države izvora predstavlja torej še vedno velik izziv, in sicer tako podjetjem kot tudi državam.
Medeja Kenda, EFnews
Image gallery:
