Predlog ureditve financiranja prometne infrastrukture: »Z uporabo namenskih sredstev lahko drugi tir svojo naložbo poplača v triindvajsetih letih«
Prof. dr. Aleš Groznik in prof. dr. Jože Damijan sta po naročilu podjetja Luke Koper izvedla študijo, katere glavni cilj je bil podati predlog institucionalne ureditve financiranja prometne infrastrukture, in sicer s poudarkom na razvoju pristaniškega in železniškega omrežja. Rezultati študije so bili predstavljeni 8. januarja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
V sklopu evropske prometne mreže dva t. i. TEN-T koridorja potekata tudi čez slovensko ozemlje, zato smo iz tega naslova upravičeni do sofinanciranja te infrastrukture s strani Evropske unije. »Tega izhodišča se je potrebno zavedati. Slovenske železnice ne dosegajo standardov TEN-T omrežja in so v muzejskem stanju, torej je situacija precej kritična, nabor projektov sofinanciranja pa je potrebno predložiti do 26. 2. 2015,« je poudaril prof. dr. Groznik.
Evropska pravna ureditev postavlja smernice in okvir, ki ločujejo tržne in infrastrukturne dejavnosti, a kljub temu dopuščajo različne načine upravljanja železniške infrastrukture.
Švicarsko-avstrijski koncept tako zagovarja holdinški sistem, znotraj katerega so hčerinske družbe. Ena od teh je zadolžena za infrastrukturo, preostale pa so izvajalke tržnih dejavnosti. Danci prakticirajo državno podjetje, ki je ločeno od upravljavca železnic in preko katerega se izgradnja omrežja tudi financira. Belgija se je soočala z enakim stanjem kot Slovenija, vendar je kasneje država ločila upravljavca in operaterja v dve podjetji.
Potem so tukaj pristanišča, ki so zakonsko manj urejena kot železnice. Luka Koper je integriran operater pristanišča, ki se srečuje z eksponentno rastjo pretovora.
»Uvedba pristaniške uprave ni predpisana in zato ni smiselna, saj je to ozemeljsko majhno pristanišče, na takem segmentu pa si je težko predstavljati več operaterjev hkrati,« je povedal prof. dr. Groznik.
Ekonomska fakulteta tako holdinga ne vidi kot rešitev, predlaga pa švicarsko-avstrijski sistem z modifikacijami. Slovenske železniške infrastrukture naj bi postale lastnik in financer omrežja, čigar razvoja ne bi financirala država, temveč bi ta ostala le v vlogi poroka. Spremembe upravljanja pa bi zajemala uvedba nadzornega sveta.
Prof. dr. Damijan je predstavil tri kombinacije ureditve prometne infrastrukture. Možnost A zajema gradnjo in financiranje omrežja do leta 2025, različica B zajema tudi gradnjo Ljubljanskega železniškega vozlišča, možnost C zajema obe prejšnji ter nadstandard in se navezuje na obdobje do leta 2035. Možnost financiranja projektov bi predstavljalo 15-odstotno kritje države, preostalo bi zajemala koalicijska sredstva, krediti Evropske investicijske banke, komercialni krediti in izdane obveznice. Odplačevanje dolga ne bi potekalo iz državnega proračuna, temveč bi vključevalo letne koncesnine, ki jih Luka Koper plačuje iz svojega prihodka, njene dividende, uporabnine Slovenskih železnic, predlagan pa je bil tudi t. i. bencinski cent, torej en cent trošarine na prodan liter goriva, ki bi bil namenjen gradnji prometne infrastrukture. »Z uporabo namenskih sredstev lahko drugi tir svojo naložbo poplača v triindvajsetih letih,« zaključuje prof. dr. Damijan.
Medeja Kenda, EFnews
Image gallery:
