Vprašanje zaupanja in nagrajevanja žvižgačev pereče vprašanje pri krepitvi poslovne integritete
Žvižgači so pomembni za preprečevanje korupcije in krepitev integritete, vendar v Sloveniji ne uživajo zaupanja, še posebej, če so bili nagrajeni, so menili udeleženci okrogle mize o poslovni integriteti, ki so jo v ponedeljek, 12. Januarja 2015, organizirali v okviru Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete. Predsednik uprave NLB, Janko Medja je poudaril, da bo banka tudi z nagrajevanjem prijaviteljev in povrnitvijo zaupanja lahko postala dobičkonosna. Medja je spomnil, da je bila NLB pred časom tarča kritik, saj je njena politika sistema nagrajevanja prijaviteljev pri nekaterih naletela na negativen odziv. V banki so namreč sklenili, da bodo v določenih primerih, ko bo prijavitelj prijavil nepravilnosti in s tem preprečil škodo banki, tudi nagrajen. “NLB bo, to je naša vizija, leta 2020 vzdržna in dobičkonosna banka, hkrati pa bo prepoznana po transparentnem komuniciranju in po dobrih finančnih kazalcih. S tem namenom smo vzpostavili sistem za zaščito žvižgačev in uporabo informacij,” je pojasnil Medja. Na ta način si bo banka po njegovem mnenju povrnila zaupanje, kar je pogoj, če želi postati vzdržno-dobičkonosna.
Vodja delovne skupine OECD za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah Drago Kos je ob tem izpostavil, da je v Sloveniji veliko nezaupanja do žvižgačev in njihovega početja. “Če bomo odpravili nezaupanje do njihovega dela, potem tudi zaščita žvižgačev ne bo potrebna,” je izpostavil Kos, ki je tudi vodil pripravo slovenskih smernic korporativne integritete.
Pomen zaščite prijaviteljev je izpostavil tudi direktor centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete v NLB Rok Praprotnik. “Od malih nog nas učijo, da je tožarjenje nekaj slabega, vendar temu ni tako, ko govorimo o velikih zneskih, ko nekdo škodi državi ali podjetju,” je izpostavil. Pojasnil je, da so prijavitelji v NLB popolnoma zaščiteni. “Po mojih izkušnjah je sicer problematično, da se stavi samo na anonimne prijave. Anonimke so namreč v velikem odstotku namenjene predvsem diskreditiranju,” je poudaril. Preiskava informacije, ki jo da prijavitelj, mora biti, kot je dejal Praprotnik, sicer hitra in učinkovita, zato je v NLB čas preiskave, ko mora biti sum potrjen ali ovržen, časovno omejen. V banki sicer doslej še niso izplačali nobene “nagrade za ovaduhe”, je dejal Praprotnik. O morebitni dodelitvi nagrade bo sicer odločala uprava NLB.
Prof. dr. Jože Damijan pa je dejal, da je vloga prijaviteljev oz. žvižgačev v svetu zelo pomembna, čeprav tvegana. Pogosto namreč izgubijo službo in imajo kasneje težave pri iskanju nove. Ker je to zelo tvegano početje, je pomembno, kakšne sisteme imajo družbe pri vzpostavitvi sistema prijaviteljev in njihove zaščite.
Na dogodku je o osebnih izkušnjah pri prijavljanju nepravilnosti spregovoril tudi žvižgač James Wasserstrom, nekdanji visoki uradnik OZN, ki je odkril korupcijo znotraj lastne organizacije, jo prijavil, bil priprt in nato izgubil službo. Dejal je, da si nihče ne želi postati žvižgač, vendar pa se jim to zgodi nenamenoma. Ljudje se po njegovem mnenju na določen način odzivajo na dogodke, pri tem pa pogosto zaradi načelnosti ne pomislijo, kakšne bodo posledice njihovih dejanj.
Vir: STA
Image gallery:
