Slovenska gospodarska rast v Q1 2015 je najvišja v regiji
4. junija 2015 je na Ekonomski fakulteti (EF) potekalo predavanje Pregled makroekonomskega stanja Slovenije in obstoječi izzivi. Glavni govorec je bil István Székely, direktor generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve (ECFIN). Dogodka se je udeležil tudi slovenski finančni minister dr. Dušan Mramor in guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec.
Slovenska gospodarska rast je bila v prvi četrtini leta 2015 presenetljivo in spodbudno 2.9-odstotna, in sicer glede na Q1 2014, kar je bila ena izmed najvišjih gospodarskih rasti v regiji. Avstrija je dosegla le 0.1-odstotno gospodarsko rast, Hrvaška skromno 0.5-odstotno, Italija je stagnirala z 0.0 %, Srbija pa je v recesiji z -1.9 % spremembe v BDP v prvi četrtini 2015 glede na prejšnje leto. Višjo rast je zabeležila le Madžarska s primerljivo 3.1-odstotno rastjo. Kljub temu je Slovenija v preteklih letih krize zaostala za drugimi državami Evropske unije (EU), saj se je njen položaj poslabšal v primerjavi s skupino držav Višegrad 4 (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska).
Akcijski načrt namesto finančne pomoči
Slovenija je leta 2013 uspešno stabilizirala slovenski bančni sistem, nadaljevala s sprejemanjem fiskalnega pravila in začela s postopki privatizacije, ki pretresajo slovensko politično sceno tudi danes. Székely je poudaril uspeh prisotnih eminentnih gostov pri uspešnem reševanju krize. Vseeno pa je prepozno ukrepanje oslabilo Slovenijo predvsem na področju investicij privatnega sektorja. Pohvalil je sprejemanje reform, kar se pozitivno odraža v gospodarski rasti in v nizkih stroških zadolževanja, zaskrbljujoča pa sta predvsem visoki javni dolg s proračunskim deficitom in odsotnost privatnega vlaganja.
»Slovenija je v zadnjih letih pokazala zmožnost in samoiniciativnost pri reševanju svojih problemov. Banka Slovenija je reformirala problematični bančni sektor, predvsem z organizacijo prenosov slabih kreditov na slabo banko. Pred krizo je bilo veliko primerov odobravanja kreditov neprofitabilnim podjetjem, kar je bila ena izmed ključnih težav slovenskega bančnega sektorja,« je povzel Székely. Dodal je tudi diplomatsko kritiko upravljanja slovenskega državnega premoženja. »Način vodenja podjetij v državni lasti v obdobju pred krizo ni bil optimalen. Slabe analize donosnosti investicij so prizadele državno blagajno in davkoplačevalce. Slovenija mora sprožiti javno razpravo o gospodarskorazvojnih prioritetah. […] Trenutna strategija vodenja državnih podjetij mora biti potrjena s strani parlamenta, da se zagotovita legitimnost in splošni državni konsenz o strategiji razvoja za prihodnost. Ko pa je načrt sprejet, ga je potrebno dosledno izvajati, in sicer neodvisno od političnih interesov.«
»Slovenija je izgubila konkurenčnost z višanjem stroškov dela«
Slovenija je doživela paralizo po začetku krize. V tem času so bile sprejete le redke reforme. Neodzivnost vlade in odgovornih inštitucij je oslabila slovenski gospodarski položaj. Višji stroški za podjetja in nižja stopnja tujih investicij so zmanjševali konkurenčnost domačih podjetij, ki je pripomogla k recesiji. Vendar pa je leta 2013 sprejet akcijski načrt prinesel pozitivne spremembe in obrnil ekonomske trende. »Slovenska dokapitalizacija bank je bila ena izmed najučinkovitejših v Evropi. « Székely tudi poudarja, da je za prihodnost potrebno predvsem dvigniti stopnjo investiranja privatnega sektorja. To lahko dosežemo z uspešno izpeljano privatizacijo. »Profitabilnost in splošna smotrnost investicij in državnih podjetij morata biti skrbneje določena. Potrebno je nadaljevati z izboljševanjem vodenja podjetij v državni lasti, država pa se mora postopoma umakniti iz vseh nestrateških naložb. Dosedanje reforme so prepričale mednarodne posojilodajalce, kar se odraža v nizki zahtevani donosnosti na državne obveznice in v izredno pozitivnem seznamu priporočil Evropske komisije v letošnjem letu.«
Minister Mramor je izpostavil, da je bil odraz krize v Sloveniji večji kot drugod, a so sprejeti ukrepi ponovno izboljšali slovenski položaj. »Obrestne mere so se pri nas zniževale hitreje kot pri drugih državah EU in evroobmočja. Leta 2016 bo sprejeta nova fiskalna strategija, katere namen bo izboljšati stopnjo zasebnega investiranja vsaj do take mere, da ne bo imela več negativnega vpliva na gospodarsko rast. […] Z guvernerjem Jazbecem že imava nekatere osnovne ideje, kako prestrukturirati in izničiti vpliv slabih kreditov.«
»Slovenska izpostavljenost do grškega dolga je tretja največja v EU, takoj za Portugalsko in Ciprom«
Kot je dejal Székely, je Slovenija dobro pripravljena na vse scenarije, a je kljub temu ministrova izjava še toliko bolj relevantna, saj je grški premier Cipras zavrnil predlog evropskih partnerjev o nadaljevanju finančne pomoči. Tako se bližamo prelomni točki, ko Grčija ne bo več zmožna poravnati posojil, ki so ji jih v preteklosti priskrbeli mednarodni, predvsem evropski posojilodajalci. Székely vseeno poudarja: »Nihče si ne želi bankrota Grčije, saj bi škodoval vsem.«
Aleksander Koren, EFnews
Image gallery:
