Okrogla miza 17. PKP: Če ne poznate kupca, mečete denar za marketing stran
Po nekaterih ocenah naj bi intenzivne migracije trajale pet let, okoli 20 milijonov ljudi, tudi iz severne in centralne Afrike, je na 17. Poslovni konferenci Portorož povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Skrb zbujajoče bo, če migracijski val ne bo nadzorovan, saj lahko pride do zlorab, predvsem v varnostnem smislu in zaradi organiziranega kriminala.
Kot je pojasnil Šefic, je v Sloveniji do zdaj za azil zaprosilo 82 ljudi, 42 jih je že odšlo, 12 pa so vlogo zavrnili, ker je šlo za ekonomske migrante. Zaradi sprememb v Nemčiji in na Švedskem, pa tudi zato, ker so begunci zdaj spoznali Slovenijo, se pripravljajo na več prošenj. Izobrazbena struktura beguncev je sicer zdaj slabša, ker gre za drugi val, družine beguncev iz prvega vala, je dejal sekretar.
Slovenija naj bi sprejela 831 migrantov in po zagotovilih Šefica imamo pripravljene programe integracije v našo kulturo.
Dolgoročno zapiranje meja ni rešitev
Šefic sicer pogreša razumevanje razlogov za migracije, ki so dobile zagon po 2011, s tem se ukvarja premalo ljudi. “Po mojem mnenju gre za geostrateško repozicioniranje sveta. Za vojno za naravne dobrine, vse bolj vodo, za nove centre moči, za vojne konflikte in tudi za to, kar smo zakuhali na Zahodu, kjer nimamo skupne migracijske politike.”
Prepričan je tudi, da so težave predvsem na ravni odločanja EU, kjer je potrebnega preveč časa in zaostajamo za drugimi v svetu. “Sistema ne gremo spreminjati zato, ker se zavedamo, da bomo izgubili del vpliva, pri tem mislim predvsem na bruseljsko birokracijo,” je poudaril in dodal, da dolgoročno zapiranje meja ni rešitev. “Začneš se zapirati vase in prekineš tudi običajne gospodarske in kulturne tokove.” A nekontrolirano zlivanje ljudi, ko nihče ne ve, koliko jih še pride in v kolikšnem času, predstavlja varnostno tveganje, je opozoril. “A poudarjam, da gre za začasne rešitve, dokler ne najdemo stalne.”
Migracij pa ne gre povezovati z nedavnimi dogodki v Parizu, ne moremo tako posploševati, je prepričan. “Ne moremo pa reči, da do zlorab ne more priti.”
Vir: Finance (Petra Sovdat, Tanja Smrekar, Katja Cimermančič)