Prenova zdravstva: Konec čakalnih vrst, sistemskih izgub in zagotovitev financiranja kakovostnejše ponudbe
Ljubljana – 10. junij 2016. »Cilj projekta Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva je na novo zasnovati slovenski zdravstveni sistem, in sicer tako, da bi z njegovo pomočjo omogočili prebivalstvu doseganje čim višjega zdravstvenega stanja ter hkrati spoštovali načela solidarnosti, dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti, kar je značilno za javne zdravstvene sisteme,« je ob izidu strokovne monografije z naslovom Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva pojasnil vodja raziskovalnega tima prof. dr. Maks Tajnikar iz Ekonomske fakultete, ki je bila tudi nosilec projekta.
Povedal je, da so bile iztočnice za prenovo slovenskega zdravstvenega sistema prav njegove slabosti, »ki jih vidi vsak prebivalec in ki najbolj prizadenejo prav tiste posameznike, ki zdravstvo najbolj potrebujejo. Te slabosti so nenormalne čakalne vrste, nesposobnost financiranja kakovostnejše ponudbe in sistemske izgube že pri povprečno učinkovitih izvajalcih.«
Predlagane rešitve za izboljšanje slovenskega zdravstva so, da se s solidarnostno zbranimi sredstvi zagotavljati storitve v obsegu, ki ga sredstva dopuščajo (košarica A), vendar ob upoštevanju vrhunskega znanja v svetu ter brez čakalnih dob. ZZZS postane sklad plačnikov obveznih prispevkov za zdravstvo, ki kupuje zdravstvene storitve iz košarice A tako, da skupaj z državo vzpostavlja mrežo javnega zdravstva in zagotavlja zdravstveno varstvo tedaj, ko se mu ne moremo izogniti. Zdravstvene zavarovalnice ne sodelujejo pri financiranju košarice A, saj tako financiranje ruši solidarnost in iz teh zavarovalnic dela pasivne in nepotrebne deležnike slovenskega zdravstva. Sedanje javne zavode v zdravstvu se preoblikuje v neprofitne, h količinskim ciljem usmerjene državne izvajalce, ki delujejo v svojem imenu ter ne kot izpostave ministrstva za zdravje. Za potrebe izvajanja košarice A se razvije mreža javnega zdravja, v kateri delujejo neprofitno in h količinskim ciljem usmerjeni tako zasebni kot javni izvajalci, in sicer glede na lastniške prednosti. Dolgotrajna zdravstvena oskrba postane sestavlja del zdravstvene oskrbe, zagotovljene v okviru košarice A. Razvije se košarica B, ki jo preko obveznega zavarovanja v celoti financirajo zdravstvene zavarovalnice, ki ob medsebojni konkurenci poskrbijo tudi za izvajalce storitev iz te košarice. Vsi zdravstveni izvajalci – ne glede na njihove lastnike – pa lahko sodelujejo tudi na trgu zdravstvenih storitev v Sloveniji in v tujini, vendar pa meje trga v državi postavlja dobro delujoče javno zdravstvo. Tako ključne točke prenove povzema prof. dr. Tajnikar.
Raziskovalno skupino, zbrano za delo na projektu s strani Ekonomske fakultete, so sestavljali: doc. dr. Petra Došenović Bonča (sovodja projekta), prof. dr. Mitja Čok, prof. dr. Polona Domadenik, izr. prof. dr. Branko Korže, doc. dr. Jože Sambt, vsi Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, Fakulteta za zdravstvo Jesenice, in Tina V. Vavpotič, Xlab.
Cilj raziskovalne skupine ni bila priprava zdravstvene politike, niti strategije slovenskega zdravstva, niti načrta delovanja države v slovenskem zdravstvu. »Menili smo, da je treba najprej izoblikovati zdravstveni sistem, saj šele ta omogoča, da znotraj njega oblikujemo in izvajamo strategije, politike in načrte,« pravi vodja raziskovalnega tima.
Projekt je vodila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani s partnerji, ki so bili Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje, Komisija za zdravstvo pri AmCham in Mednarodni forum znanstvenoraziskoval-nih farmacevtskih družb ‒ GIZ. Partnerji so tudi financirali izvedbo projekta. »Žal pa se v projekt nista vključila Ministrstvo za zdravje Vlade RS in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, čeprav sta sodelovala na prvih sestankih o uresničitvi ideje o projektu in čeprav je ministrstvo za zdravje s svojimi političnimi stališči o reformi slovenskega zdravstva pravzaprav izzvalo potrebo po večjem projektu o reformi slovenskega zdravstvenega sistema,« je pojasnil prof. dr. Tajnikar.
Raziskovalna skupina je svoje delo pričela jeseni 2014, do poletja 2015 je nato oblikovala 82 sklepov za prenovo slovenskega zdravstvenega sistema in jih 10. julija 2015 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v obliki javnega posveta predstavila zainteresirani javnosti ter vse pozvala k predložitvi mnenj, predlogov, stališč, dopolnitev in pripomb.
»Monografija pa zdaj celovito povzema vse tisto, kar smo lahko zapisali kot rezultat dela na projektu. Sestavljena je iz štirih delov. Na začetek smo uvrstili kratek povzetek našega predloga prenove slovenskega zdravstvenega sistema. V drugem delu smo podrobno opisali ta predlog, in sicer z vsebinskega vidika. Menimo, da v njem vsak dvomljivec o naših rešitvah lahko najde odgovor na svoja vprašanja, hkrati pa so v tem delu dane tudi iztočnice za naše delo na prenovi. V tretjem delu objavljamo avtorske prispevke članov fakultetne raziskovalne ekipe, ki se nanašajo na posamezna vprašanja, s katerimi smo se ukvarjali v projektu in ki olajšajo razumevanje naših predlogov. V četrtem delu pa v 82 sklepih zelo konkretno zapišemo vse ugotovitve in rešitve, ki naj bi omogočile prenovo našega zdravstvenega sistema. Sklepi so po našem mnenju zapisani tako, da bi lahko na njihovi podlagi neposredno in brez velikih dilem nastale tudi pravne spremembe, ki bi privedle do zamišljene prenove slovenskega zdravstvenega sistema. Vsak del navedenega teksta je podpisan z imenom avtorja, ki ga je pripravil. Z delom na projektu se je namreč še enkrat potrdilo, da je velika skupina sodelujočih v projektu neizmerno bogastvo takega dela, a da hkrati zelo težko pridemo do soglasja pri vsaki misli, stavku in besedi. Zato smo podpisani kot avtorji, odgovorni za svoj del teksta, spodaj podpisani vodja projekta pa kot odgovoren in glasnik tako za podrobnosti kot za celoto projekta,« še pojasnjuje prof. dr. Maks Tajnikar.