TADEJ ŽUGMAN »PORTRETI in KONJI«
V juliju in avgustu se v Galeriji Ekonomske fakultete predstavlja arhitekt Tadej Žugman.
V zadnjih treh letih se na slovensko likovno sceno portretiranja dokaj uspešno prebija Tadej Žugman, navzlic temu, da je ta usmeritev s strani likovne stroke, galerij neupravičeno prezrta. Je resnično talentiran risar, čeprav nima za seboj večletnega študija na slikarski akademiji, ima pa dovolj močne risarske izkušnje, katere je osvojil na fakulteti za arhitekturo. Poznamo arhitekte, kateri so bili imenitni slikarji, kiparji in tudi karikaturisti, npr. pokojni Božo Kos, Borut Pečar in Marjan Amalietti. Na Žugmana so stilno vplivali Božidar Jakac, Savo Sovre in Rudi Španzel, posebej pa avtor ceni ameriškega slikarja hiperrealista Daniela Spricka. Vsekakor je zverziran risar in dober poznavalec človeške ter živalske anatomije. Zavestno stremi k fizični in psihološki podobnosti živega modela ali zgolj fotografskemu posnetku. Njegova poteza je virtuozna, elegantna in modeli zaznamovani s prefinjenim senčenjem obraza, kar spominja na neoklasicistične mojstre in na risbe prej omenjenih vplivnih slikarjev. Njegovo upodabljanje je blizu plemenitim fotoportretom, marsikateri motiv pa je torej povzet po fotografski predlogi. Figurativne upodobitve imajo razpršeno osvetlitev, ki ni dramatična, zato pridejo do izraza mnogi detajli obraza, telesa; specifična čustvena izraznost portretirancev pa sije iz upodobitve oči, ustnic in drugih detajlov obraza.
V bistvu dobro pozna anatomijo glave, vratu, oprsja in končno rok. Leži mu tudi risanje ali prerisovanje konjev. Ker je njegov staž pojavljanja v javnosti s svojim risanjem in slikanjem dokaj kratek, se bo lahko v prihodnosti v upodabljanju človeka in živali dodatno zverziral. Trenutno se največ ukvarja z risbo, največkrat z uporabo svinčnika, pastelne krede, v monokromatski izvedbi motiva. Zelo izstopajo naslednji portreti: upodobitev papeža Janeza Pavla II., sedanjega papeža Frančiška, fotografa in pesnika Janeza Medveščka, literata Sabahudina Sabija Hadžialića, ameriškega veleposlanika v Sloveniji Mussomelija z otrokom v naročju, nato portreti Andreje, Simone in pisatelja Bojana Meserka ter njegovih vnukov Emanuela in Erazma. Posebej je lahkoten v potezi, senčenju in prepričljiv v izrazu je pri upodobitvah otrok različnih starosti.
Ob realizmu je izkazal tudi afiniteto do hiperrealizma in v primeru njegove zgodnje podobe Kristusa, naslikane po filmski predlogi, tudi do ekspresionizma.
Ker se v današnjem času praznega »reizma«, utrujenega neokonceptualizma in pogostega risarskega neznanja redko srečamo z virtuozno, plemenito risbo, nam Žugmanovi najboljši motivi pomenijo estetsko in duhovno zadoščenje.
Stane Jagodič,
akademski slikar, multimedialni vizualni ustvarjalec, publicist
Zaprtje razstave bo v torek, 30. avgusta 2016 ob 17. uri v prostorih Galerije.