EF » EFnet » Novice » Poletna šola kulturnega menedžmenta 2016

Poletna šola kulturnega menedžmenta 2016

14.07.2016

Drugo leto zapored je od 4. 7. do 8. 7. 2016 v organizaciji Ekonomske fakultete potekala Poletna šola kulturnega menedžmenta, ki se razvija pod vodstvom prof. dr. Bogomirja Kovača in poteka pod okriljem Sveta za umetnost Univerze v Ljubljani.

Poletna šola v številkah:

14 predavanj

3 predstavitve

4 delavnice

koncert, film, razstava, druženje

36 udeležencev

Bili smo v Ljubljani in Mariboru:

v prostorih Univerze v Ljubljani, v Narodnem domu, Pekarni magdalenske mreže in na Lentu v Mariboru, Centru inovativnega podjetništva NLB,  Stari mestini elektrarni – Elektro Ljubljana in v Narodni galeriji.

 

Predavali so:

Anton Peršak, minister za kulturo,

Dr. Vesna Čopič, Fakulteta za družbene vede

Prof.dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta UL

Dušan Jerše, Ekonomska fakulteta UL

Dr. Andrej Srakar, IER ,

prof. dr. Marilena Vecco, Erasmus School of History, Culture and of Communication, Rotterdam

Gregor  Sakovič in Vesna Lokovšek,  NLB

prof.dr. Janez Koželj, MOL

Dr. Jani Toroš,  IMI

Marjan Batagelj, Postojnska jama

Matjaž Žbontar, režiser

Vladimir Rukavina, Marko Brumen, Narodni dom Maribor,

Daša Sprinčnik, Ksenija Repina,  Festival Boršnikovo srečanje,

Tea Gorič, Festival Maribor,

Urška Breznik, Pekarna magdalenske mreže Maribor,

Anela Bešo, Društvo Asociacija,  Tamara Bračič Vidmar, Bunker

 

Udeleženci poletne šole so bili študentke in študenti z Ekonomske fakultete, Fakultete za družbene vede, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Medicinske fakultete, Fakultete za arhitekturo, iz neprofitnih organizacij (Klub tukaj&zdaj, Društvo Asociacija idr.) ter iz Ministrstva za kulturo.

 

Udeležnki o poletni šoli:

»Všeč mi je, da je Poletna šola kulturnega menedžmenta praktično naravnana, kar pogrešam pri mojem rednem študiju.Večino delavnic bi bil lahko vključen v reden študijski program.  Na delavnicah smo »reševali« probleme, ki so bili samo navidez enostavni. Ko pa smo se poglobili, sem opazila, da niso tako zelo enostavni,  poleg tega pri praktičnem delu sodeluje več ljudi, kar pripomore h kreativnosti. Izvedeli smo kako različne organizacije delujejo, kako rešujejo probleme. Po študiju želim organizirati delavnice za otroke. Nekaj podobnega sem že delala na Danskem. Od risanja do plesa, vključeni so bili tudi starši. Kar se mi zdi odličen primer kreativnega doživljanja prostega časa.«

Janja, študentka kulturologije

Drugič zapored sem se udeležila Poletne šole kulturnega menedžmenta. Letošnja novost so bile delavnice, natančneje, ciljno usmerjene delavnice kako izdelati poslovni načrt. Skozi predavanja smo dobili nekaj uvida kako delujejo inštitucije v kulturi. Seveda sem ZA študij kulturnega menedžmenta. Moje glavno vprašanje  je, koliko je povpraševanja po študiju kulturnega menedžmenta? Kakšne so izkušnje tistih, ki to že delajo na tem področju, kaj še potrebujejo za boljše delovanje, predvsem pa s čim vse se pri svojem delu soočajo? Kar nekaj časa sem že del kulture, bila sem hostesa, delala sem v administraciji, na radiju. Blizu mi je delo v medijih, kulturi in tudi v administraciji, po duši sem pa raziskovalka. Končujem magistrski študij kognitivne znanosti, pred tem sem študirala prevajalstvo.

Bruna, študentka kognitivne znanosti

Utrinke s poletne šole ste lahko spremljali na FB in Twitter-ju.


Image gallery:

Publish your comment: