Kakšne so (finančne) možnosti za slovensko znanstveno raziskovanje na področju družboslovja znotraj Evrope?
V okviru praznovanja 70. obletnice Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v Slovenijo prihaja prof. dr. Reinhilde VEUGELERS, članica odbora znanstvenega sveta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), katerega namen je finančno spodbujati odličnost evropskih raziskav, njihovo dinamičnost in ustvarjalnost z namenom premikanja mej znanja.
Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani bomo v okviru praznovanja 70. obletnice fakultete gostili prof. dr. Reinhilde Veugelers, ki bo družboslovnim znanstvenim raziskovalcem podala vpogled v temelje odličnosti evropskega raziskovanja. Kot članica odbora s področja družboslovja v ERC aktivno podpira projekte, ki jih prijavijo odlični raziskovalci bodisi na začetku svoje samostojne kariere ali ki nadgrajujejo svojo raziskovalno skupino. Proračun ERC predstavlja 17 odstotkov celotnega proračuna programa Obzorje 2020 (kar znaša 13,1 milijarde EUR), v letu 2016 pa je znotraj 1,7 milijard EUR celotnega letnega proračuna ERC še veliko prostora za odlične slovenske raziskovalce.
Kot predstavnica ERC je prof. dr. Reinhilde Veugelers izjemno pomembna za slovenski znanstveno-raziskovalni prostor na področju družboslovja, saj je cilj ERC predvsem spodbujati delo mladih raziskovalcev ter jim odpreti prostor med najboljše v Evropi. Prof. dr. Veugelers je tudi redna profesorica na Ekonomski in poslovni fakulteti univerze Leuven v Belgiji, kjer poučuje mednarodno poslovno ekonomijo in teorijo iger. Trenutno je višja znanstvena sodelavka v think thanku Bruegel in raziskovalna sodelavka Centra za ekonomske in politične raziskave (CEPR) ter članica Kraljeve flamske akademije znanosti in umetnosti. Bila je predsednica Evropske zveze za raziskave na področju industrijskega gospodarstva organizacije in strukture trga (EARIE), trenutno pa predseduje Znanstvenemu odboru za družbene vede belgijskega sklada FRS-FNRS.
Ob praznovanju 70. obletnice Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani bodo potekale številne slavnostne prireditve med 14. in 20. oktobrom 2016. Prof. dr. Veugelers bo posebna gostja okrogle mize z naslovom: “Od socialistične črne luknje do nevroekonomije: sedanjost, preteklost in prihodnost raziskovanja na EF”, ki bo potekala 18. oktobra 2016 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Več o ERC
Glavni cilji ERC:
- podpreti najboljše od med najboljšimih v Evropi na vseh področjih znanosti, akademskega raziskovanja in inženirstva,
- pospeševati pionirske raziskave, ki se izvajajo na pobudo raziskovalcev oz. potekajo ‘od spodaj navzgor’,
- spodbujati delo že uveljavljenih neodvisnih vodilnih raziskovalcev in naslednje generacije raziskovalcev v Evropi,
- nagrajevati inovativne predloge, s posebnim poudarkom na kakovosti ideje in ne na področju raziskovanja,
- dvigniti raven in prepoznavnost evropskih pionirskih raziskav ter najboljših raziskovalcev današnjega in jutrišnjega dne.
Proračun ERC predstavlja 17 odstotkov celotnega proračuna programa Obzorje 2020 (13,1 milijarde EUR od skupno 77 milijard EUR). Celoten letni proračun za 2016 znaša skoraj 1.,7 milijarde EUR, od 2016 naprej pa se proračuni za razpise iz leta v leto zvišujejo.
Od leta 2007 je bilo izmed več kot 62.000 prijav za financiranje izbranih okrog 6.500 projektov. Med prejemniki dotacij ERC in dobitniki več mednarodno priznanih nagrad (Priznanja in nagrade) je tudi osem Nobelovih nagrajencev in trije prejemniki Fieldsovih medalj.
Do konca leta 2015 so bile dotacije ERC navedene v več kot 40.000 člankih v mednarodnih strokovno recenziranih revijah. Vsak upravičenec do dotacije ERC zaposluje povprečno šest članov raziskovalnega tima ter tako pripomore k usposabljanju nove generacije odličnih raziskovalcev. Ocenjuje se, da bo dotacije v okviru programa Obzorje 2020 prejelo okrog 7.000 upravičencev, podporo pa 42.000 članov raziskovalnega tima, kar zagotavlja vrhunsko raziskovalno usposabljanje skoraj 11.000 doktorskim študentom in skoraj 16.000 podoktorskim raziskovalcem. Rezultati več kot 70 % projektov, ocenjenih s strani neodvisnih recenzentov v neodvisni študiji, so prelomna znanstvena odkritja ali pomembni dosežki, okrog 25 % pa je prispevkov, ki služijo kot osnova za nadaljnje raziskave (glej tudi pilotno raziskavo rezultatov).
Več o prof. dr. REINHILDE VEUGELERS
Prof. dr. Reinhilde Veugelers je redna profesorica na Ekonomski in poslovni fakulteti univerze KU Leuven v Belgiji, kjer poučuje mednarodno poslovno ekonomijo in teorijo iger. V obdobju 2004–2008 je opravljala delo svetovalke Evropske komisije (na Uradu svetovalcev za evropsko politiko, BEPA). Trenutno je višja znanstvena sodelavka v možganskem trustu Bruegel in raziskovalna sodelavka Centra za ekonomske in politične raziskave (CEPR) ter članica Kraljeve flamske akademije znanosti in umetnosti.
Bila je predsednica Evropske zveze za raziskave na področju industrijskega gospodarstvaorganizacije in strukture trga (EARIE), trenutno pa predseduje Znanstvenemu odboru za družbene vede belgijskega sklada FRS-FNRS, v ERC pa je članica odbora SH1 za dotacije Advanced (za priznane raziskovalce) in Starting (za mlade raziskovalce). Prof. dr. Reinhilde Veugelers je članica strokovne skupine Innovation4Growth, ki svetuje evropski komisarki za raziskave in inovacije Maire Geoghegan-Quinn in so-promotorka flamskega središča za spremljanje raziskav in razvoja ECOOM. Kot gostujoča predavateljica je predavala v naslednjih ustanovah: Kellogg Graduate School of Management na Northwestern University, Sloan School of Management, MIT, Stern Business School, NYU (US), UCL (BE), ECARES/UL Brussels (BE), Paris I (FR), UPF & UAB-Barcelona (ES) in UMaastricht (NL).
V svojem raziskovalnem opusu se osredotoča na industrijsko organizacijoorganizacijo in strukturo trga, mednarodno ekonomijo, strategije, inovacije in znanost ter je avtorica številnih publikacij v vodilnih mednarodnih revijah. Njena raziskovalna dela so analitični okvirji, v katerih se prepletajo mikroekonomija, teorija iger in ekonomija informacijskih modelov na podlagi empiričnih, večinoma ekonometričnih testov z uporabo obsežnih podatkovnih nizov. Njene zadnje raziskovalne teme so spodbude za inovacijske dejavnosti, mednarodni prenosi tehnologije preko mednarodnih podjetij, vpliv na lokalne raziskave in razvoj mednarodne konkurence, vpliv notranjega in zunanjega razvoja iskanje notranjih in zunanjih virov tehnologij, stabilnost sodelovanjazavezništva in njihova stabilnost, prenosi tehnologije med podjetji na podlagi sodelovanja, mlada inovativna podjetja, povezave med industrijo in znanostjo ter njihov vpliv na inovativnost podjetja, uspešnost pisarn za prenos tehnologij na univerzah, priprava pogodb za osamosvojitev delov univerze, razlaga znanstvene učinkovitosti: vztrajnost in nesimetričnost ter mednarodna mobilnost raziskovalcev. Koordinira obsežen multidisciplinaren raziskovalni projekt o radikalnih inovacijah. Med najnovejše teme politike sodijo: upravljanje univerze in reforme visokega šolstva, mladi radikalni inovatorji, kazalci inovacijske politike, inovacijske strategije za države sledilke ter inovacije za podnebne spremembe.