PKP: Predstavitev dveh raziskav Ekonomske fakultete
Petek se je na 18. Poslovni konferenci v Portorožu začel s predstavitvijo dveh raziskav, ki sta jih predstavila prof. dr. Tjaša Redek in prof. dr. Matjaž Koman.
Ekonomska fakulteta je kot vsako leto tudi letos pomembno prispevala k oblikovanju konference. Prof. dr. Janez Prašnikar je kot programski vodja zasnoval vsebino konference, raziskovalci Ekonomske fakultete (J. Prašnikar, J. Cepec, S. Damijan, P. Domadenik, M. Dominko, A. Guštin, M. Koman, M. Kovač, A. Oblak, M. Pahor, G. Pfajfar, T. Redek, D. Trobec, D. Marinšek) pa s študenti programa IMB pripravili obsežno raziskavo, v kateri so se osredotočili na dva vidika:
1. značilnosti slovenskih mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljevanju MMSP) ter analizo percepcij teh podjetij o morebitnem vplivu TTIP na njihovo poslovanje ter
2. spremembe na globalnih trgih, ki so pogojene z novimi potrošniškimi trendi (predvsem ekološko ozaveščenostjo), ter vpliv le-teh na oblikovanje novih priložnosti za naša podjetja.
Prof. dr. Tjaša Redek je v predstavitvi raziskave poudarila, da so slovenska mikro, mala in srednja podjetja predvsem v družinski lasti, osredotočena predvsem na domači trg ter da številna niso vpeta v globalne tokove, ker za izvoz niso motivirana. Kar 70 odstotkov podjetij tako poroča, da sta lokalni in domači trg pomembna ali zelo pomembna, samo 30 odstotkov pa jih to isto meni za trge EU15. Rezultati kažejo tudi, da obstajajo precejšnje razlike predvsem v motivaciji in resursih med podjetji, ki izvažajo, in tistimi, ki ne.
Podjetja na splošno zelo slabo poznajo TTIP. Dve tretjini TTIP nepozna, četrtina morda, samo 13 odstotkov podjetij pa je mnenja, da TTIP pozna. Podjetja se strinjajo, da bi uvedba prostotrgovinskega sporazuma, kot je TTIP, pozitivno vplivala na izvoz, investicije, da bi znižala cene, povečala konkurenco, dostopnost trgov, povečal bi se med drugim tudi pritisk na stroške. Na sploh podjetja relativno ugodno ocenjujejo morebitne makroekonomske vplive prostotrgovinskega sporazuma, hkrati pa so mnenja, da na njihova podjetja ne bo imel bistvenega vpliva.
Prof. dr. Matjaž Koman je predstavil drugi del raziskave, ki govori o spremembah na globalnih trgih, pogojenih z novimi potrošniškimi trendi. V analizi so se osredotočili na trende elektrifikacije v transport, predvsem iz vidika električnih avtobusov. Zaradi globalnega segrevanja in visokega prispevka transporta k skupnim izpustom se uveljavlja trend uporabe električnih transportnih sredstev. Idejno se uveljavlja koncept pametnih mest, v katerih naj bi se uporabljali med drugim tudi električni avtobusi. Z vidika slovenskih podjetij je ključno vprašanje priložnosti za slovenske proizvajalce v procesu izdelave električnih avtobusov in komponent zanje.
V okviru analize je bila predstavljena možnosti elektrifikacije transporta v Ljubljani in simulacija investicijskih potreb za linijo proge avtobusa št. 6. Vendar pa je potrebno opozoriti, da sama električna vozila ne bodo nujno vodila v čistejše okolje. Električna vozila potrebujejo energijo. Ključno vprašanje je vprašanje proizvodnje te energije. Če bo prišla iz neobnovljivih virov energije, potem izpusta toplogrednih plinov nismo odpravil. Mesta bodo res čistejša, poslabšala pa se bo kakovost življenja v okolici proizvajalcev neobnovljivih virov energije. Prof. dr .Matjaž Koman je na koncu poudaril, da je potrebno gledati na spremembe široko, sicer globalnega problema izpustov ne bomo mogli rešiti.
Avtor fotografij: Jernej Lasič
Image gallery:
