Intervju – Kaj Jež, študentski predstavnik EF na American Slovenian Education Foundation Fellowship programu
Fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) že vrsto let odpira vrata nadarjenim, perspektivnim slovenskim študentom, da svoje znanje in izkušnje pridobivajo na ameriških tleh, ter tako zagotavlja in utrjuje globalno akademsko odličnost. Kaj Jež, študent 1. letnika podiplomskega programa International Business na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, se je ob podpori prof. dr. Nives Dolšak, prof. dr. Polone Domadenik in doc. dr. Matevža Raškovića prijavil na ASEF Fellowship program in bil izbran med več kot 100 kandidati. Omenjena štipendija mu bo omogočala 10-tedenski poletni obisk Washington State University, kjer bo s prof. dr. Nives Dolšak delal na projektu analize koncesij in obdavčitve vodnih virov v Sloveniji ter zveznih državah Washington in Kalifornija v ZDA.
Kaj je American Slovenian Education Foundation (ASEF) Fellowship program, kakšne so zahteve za prijavo in izbor kandidatov ter kaj je bila vaša osebna motivacija?
ASEF Fellowship program je program, namenjen izpolnjevanju poslanstva fundacije ASEF, torej ojačenju akademskih vezi med Združenimi državami Amerike in Slovenijo prek spodbujanja obiskov slovenskih študentov in akademikov pri slovenskih profesorjih v Združenih državah Amerike.
V okviru ASEF Fellowshipa se lahko prijavijo slovenski dodiplomski, podiplomski in doktorski študenti, ob prijavi pa morajo izbrati enega ali več profesorjev, vključenih v ASEF Fellowship program na ameriških univerzah, in predložiti krajši povzetek raziskovalnih dejavnosti, s katerimi bi se ukvarjali v ZDA. Med prijavami nato ASEF izbere določeno število študentov, ki bodo v okviru Fellowship programa obiskali izbranega profesorja v ZDA.
Moja osebna motivacija je bilo lastno zanimanje za področje lastniških pravic in obdavčitve v Sloveniji in poseben interes za dejavnosti industrije pijač in pivovarske industrije. V okviru svojega raziskovalnega dela v ZDA bi rad primerjal višino, strukturo in učinek koncesijskih dajatev med Slovenijo, Kalifornijo in zvezno državo Washington in ugotovitve uporabil pri nadaljnjem raziskovanju zakonodajne ureditve na področju vode v Sloveniji.
Nam lahko na kratko predstavite glavni namen in usmeritve projekta?
Namen projekta je primerjati različne režime zakonodajne ureditve lastništva, obdavčitve, koriščenja in ohranjanja vodnih virov med Kalifornijo, zvezno državo Washington in ZDA. Cilj je ustvariti jasno sliko o tem, kako so si med seboj različne ne le višine koncesijskih dajatev med omenjenimi državami, pač pa tudi na primer omejitve črpanja, lastništvo vodnih virov, način izračuna koncesijske dajatve in učinek višin dajatev. V Sloveniji je zakonodaja na tem področju dokaj zastarela, medtem ko je v Združenih državah Amerike med zveznimi državami zelo različna, kar ustvari dobre pogoje za primerjavo različnih ureditev.
V čem vidite največjo dodano vrednost sodelovanja v tem programu in na tem projektu za vašo nadaljnjo poslovno pot?
Inštitut Libertas, kjer trenutno opravljam funkcijo direktorja, je bil v preteklosti že udeležen v javni diskurz o zakonodajni ureditvi upravljanja z vodnimi viri, in sicer kot eden bolj vidnih nasprotnikov vpisu tako imenovane ”pravice do vode” v ustavo. V prihodnosti bi rad videl več javnega diskurza na temo, kako v Sloveniji upravljamo z vodnimi viri, bodisi iz vidika prekomerne, neenakomerne in prekompleksne obdavčitve poslovnih subjektov ali pa z vidika velikih izgub v javnih vodovodih. Menim, da lahko raziskava, ki bi mi jo sodelovanje v programu pomagalo proizvesti, služi kot ključni del diskurza na temo zakonodajne ureditve upravljanja z vodnimi viri in kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje na tem področju v Sloveniji.
Iva Drvarič, EFnews