Okrogla miza | Korupcija je, a ne vsepovsod
V ponedeljek, 18. novembra 2019, je v Lila dvorani potekal dogodek z naslovom »Na sledi denarju – Mladi in korupcija«, s katerim smo na Ekonomski fakulteti (EF) otvorili teden ozaveščanja o prevarah. Dogodek je soorganizirala EF v sodelovanju s Pravno fakulteto ter društvi Management Group, TopEF in Društvom študentk poslovnih ved.
Študentom je uspelo privabiti goste, ki v naši državi v boju proti korupciji zasedajo najvišje položaje. Tako so na okrogli mizi sodelovali Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, Lidija Hren, vodja preiskovalne skupine pri RTV Slovenija EkstraVisor in znana voditeljica televizijske oddaje Tarča, ter Goran Novković, izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.
Dogodek je vodila in povezovala dr. Sandra Damijan, vodja usposabljanj slovenskega odseka Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar. Študenti Pravne fakultete Sandi Muheljić, Rok Pučnik in Luka Štrubej so predstavili svojo raziskavo o finančnem kriminalu v Sloveniji. Izpostavili so ugotovitev, da približno polovico od 7 milijard evrov letnih škod na tem področju povzroči korupcija. Predlagali so ustanovitev agencije za upravljanje z zaseženimi sredstvi, ki bi odpravila težave, ki jih ima pravosodje pri soočanju s tovrstno kriminaliteto. Poudarili so, da bo Slovenijo, če takšnega organa ne bomo ustanovili, v prihodnjih desetih letih zaradi škod, ki jih ne bomo preprečili, to stalo 7 milijard evrov.
Debato med gosti je odprl predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec, ki je izpostavil dejstvo, da je v 5,5 leta njegovega šestletnega mandata komisija obravnavala 6.000 zadev. Kasneje v razpravi je poudaril, da je odsotnost sprejemanja politične odgovornosti v Sloveniji velika težava, za konec pa, da je ponosen na aplikacijo Erar, pri kateri se ne dogaja več, da bi jo po mili volji izključevali, kot se je to dogajalo z aplikacijo Supervizor. Izzval je tudi profesorje Ekonomske fakultete, da ko se začnejo načrtovati potratni in nesmiselni projekti, manjka njihov ostri glas.
Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je najprej izpostavil, da Računsko sodišče Sloveniji prihrani vsaj desetkratnik stroškov, ki jih ta porabi za njegovo delovanje. Povedal je, da postaja Računsko sodišče vedno bolj proaktivno in noče biti več samo t. i. »ex post facto« ustanova, ki deležnik v postopkih postane šele takrat, ko so ti že izvršeni. Želijo delovati čim bolj preventivno. »Zato,« je dejal Vesel, »sodelujemo pri kreiranju energetske politike.« Predsednik računskega sodišča je izpostavil težavo, da dokazni standard v slovenskem pravosodnem sistemu ni jasno določen. Če pa že pride do sodnega postopka, pa obstaja problem procesnih napak, zato se odgovorni praviloma izognejo kazni.
Kot tretji se je razpravi priključil Goran Novković, ki je dejal, da se korupcija ne dogaja samo v javnem sektorju, ampak da »so podjetja definitivno del te klavrne igre«. Izjavil je, da je korupcije v Sloveniji precej, je pa težava v tem, da pogosto govorimo, da je celotna država skorumpirana, kar pa nikakor ni res. Ob tem je posvaril pred vdanostjo v usodo zaradi prej omenjenega prepričanja. Novković je izpostavil problem fotovoltaike, ki je zelo neučinkovit vir pridobivanja električne energije, za katero v Sloveniji namenjamo 1,5 milijarde evrov. Govoril je tudi o problemu sanacije slovenskega bančnega sistema, za katerega smo Slovenci, skorajda brez pritoževanja, namenili kar nekaj milijard evrov. »Glavna zgodba ni v tem, katero premoženje je bilo preneseno na Družbo za upravljanje terjatev bank, ampak katero premoženje tja ni bilo preneseno.«
Kot zadnja se je debati pridružila še Lidija Hren. Dejala je, da učinkov po njihovih oddajah skorajda ni. Ne v sodstvu, ne v policiji, ne na tožilstvu, kaj šele v politiki. Povedala je, da politiki dokaze o korupciji najraje uporabljajo za svoje interese. Izpostavila je, da je dostop do dokumentov zelo težak, saj se dogaja izjemno veliko nespoštovanja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, odgovornih za to početje pa kazen ne doleti. »Ne vidim, da bi se na tem področju kaj pametnega zgodilo,« je še povedala.
Veseli nas, da se takšni dogodki nadaljujejo s pobudami o konstruktivnih diskusijah glede perečih tem, in upamo, da bo nadaljnje ozaveščanje glede te problematike prineslo želene rezultate.
Uroš Konda, EFnews
Image gallery:
