Januarja v Galeriji | Alenka Ana Stante: “Nova umetnost starih čustev”
Novo desetletje je v galeriji Ekonomske fakultete otvorila umetnica mag. Alenka Ana Stante, ki svoj navdih črpa iz vsega, kar v njeno življenje nanesejo intuicija, fantazija, domače ali tuje okolje, vsakdanja opravila, sprehodi ali preživljanje časa z bližnjimi.
Tako ima njena razstava, ki je v januarju 2020 na ogled v obeh galerijah Ekonomske fakultete, dvojni pomen. V veliki galeriji je v prvi vrsti želela razstaviti pet svojih slik v akrilni tehniki, ki jih je naslikala kot plod magistrskega dela na šoli za risanje in slikanje Art House v Ljubljani leta 2017. Naslov magistrske naloge je bil »Moderna umetnost starih čustev: moja dela, naslikana po Picassovih scenografijah za balete od leta 1917 do 1927«, podoben naslov pa je nadela tudi tokratni razstavi na EF.
Pri raziskovanju del Pabla Picassa se je osredotočila predvsem na obdobje desetih let. V tem času je Picasso veliko slikal in se poročil z rusko balerino Olgo Khokhlovo. Picasso nas skozi scenografije Comedie del arte, glasbe in baleta vodi do svojih umetniških del. V omenjenem razponu desetih let je Picasso pripravljal slike za scenografije in kostume v sodelovanju z Jeanom Cocteaujem, na glasbo Igorja Stravinskega in koreografijo Leonide Massine. To so bile produkcije za balete, ki jih je umetnica tudi naslikala, in sicer »Parade« in »Pulcinella«.
Tokratna razstavljena dela opiše takole: »Moja prva slika je portret Pabla Picassa, ki je rad plesal flamenko, zato je naslov moje slike ‘Plesoči Picasso’. Za osnovo druge, akrilne slike ‘Idol s pacifiških otokov’ mi je služila lutka – nenavadno darilo, ki ga je H. Matisse podaril Picassu. Ta sedeča lutka je še vedno razstavljena v Picassovem muzeju v Parizu, kjer sem si jo ogledala. Doma pa sem po svojem spominu naslikala Picassa, ki se pogovarja z otrokom, med njima pa sedi lutka. Tretja slika ponazarja predstavo na temo baleta ‘Parade’, četrta pa je slika iz baleta ‘Pulcinella’. Obe sliki skupaj tvorita mojo predstavo, ki bi jo želela gledati tudi princesa z moje pete slike ‘Las Meninas’. Gre za mojo verzijo slike po Picassovi ‘Las Meninas’. Picassa je v tistem času zelo privlačilo slikarstvo španskega slikarja Diega Velazqueza in je naslikal kar 56 slik velikega formata – svojih verzij ‘Las Meninas’.«
Umetnica poseben pomen pripisuje sliki »Sirota joka«, saj pravi, da zdaj v svetu veliko otrok trpi pomanjkanje ljubezni in hrane, so begunci ali živijo na področjih, kjer je vojna, in so zato ranjeni in zapostavljeni. To tematiko prikazuje tudi manjša slika »Mati z otrokom«.
Pri svojih slikah »Narave« se poglablja tudi v problematiko in skrb za okolje, ki zadeva celotno človeštvo – vsi bi morali skrbeti za dobrobit zemlje. To je tematika, ki jo poglobljeno zanima, in zato si tudi želi obiskati kraje, kjer so ti problemi prisotni.
Iva Drvarič, EFnews
Image gallery:
