Kapitalizem je ostal sam
14.01.2020EfNews
![](https://efnet.si/wp-content/uploads/81753099_2880469205335986_6373085937974378496_o-150x150.jpg)
Novo leto smo na Ekonomski fakulteti v organizaciji Alumni EF začeli s predstavitvijo knjige uglednega ekonomista dr. Branka Milanovića, nekdanjega vodje raziskovalnega oddelka na Svetovni banki. Milanović, ki je profesor na City University of New York, je eden vodilnih svetovnih raziskovalcev na področju ekonomske neenakosti. Govoril je predvsem o svoji najnovejši knjigi Capitalism, Alone.
V knjigi ugotavlja, da se je prvič v zgodovini zgodilo, da cel svet deluje po načelih istega gospodarskega sistema. Meni, da je ta prevladal zaradi svoje učinkovitosti. Poudarja pa, da imamo danes na svetu različne variante kapitalizma. Ta povzroča neravnotežja, za odpravljanje katerih Milanović predlaga denimo obdavčitev dediščine, s čimer bi preprečili, da se v enem življenju nakopičena ekonomska neenakost prenaša v naslednje generacije.
Med razlogi za povečevanje neenakosti je Milanović izpostavil tudi vse večjo tendenco, da si življenjske partnerje izbiramo glede na dohodek. Pokazal je, da se je v zadnjih nekaj desetletjih tako med moškimi kot tudi med ženskami močno povečala nagnjenost k izbiri finančno uspešnega partnerja, na drugi strani pa zelo zmanjšala nagnjenost k izbiri partnerja s precej nižjimi prihodki. Ta mehanizem odpravljanja ekonomske neenakosti torej deluje vse manj in manj.
Milanovićevemu predavanju je sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali še predsednik Alumnija Ekonomske fakultete Janez Škrabec ter dva profesorja z Ekonomske fakultete, in sicer doc. dr. Tamara Pavasović Trošt in dr. Jože Damijan, povezoval pa jo je Marcel Štefančič Jr. Debata je tekla o vprašanju, ali je kapitalizem v krizi, na kar je Milanović odgovoril, da gotovo ne, saj še nikoli ni imel toliko privržencev kot danes. Je pa možno, da dogajanje v zahodnem svetu občutimo tako zaradi spreminjanja gospodarskega težišča sveta, ki se seli v Azijo.
Tamara Pavasović Trošt je na Štefančičevo vprašanje glede radikalizacije, brexita in fenomena Trumpa odgovorila, da to niso posledice ekscesov kapitalizma v krizi, ampak nehotene posledice tega, da je bil kapitalizmu dopuščen nenadzorovan razvoj ob prešibkih socialnih politikah.
Uroš Konda, EFnews
Related news
- ConnectAI Talk: Onkraj tehnologij umetne inteligence29.09.2021
- Znanstveno-raziskovalni seminar Jan C. Fransoo13.09.2021
- Vabilo na znanstvenoraziskovalni seminar doc. dr. Andreja Srakarj…04.05.2021
- Predavanje gosta iz prakse pri predmetu Trženje v majhnih podjet…04.05.2021
- Marco Fabbri (University Pompeu Fabra & Barcelona GSE) The Do…14.04.2021