Filmski večer: Lahko vetrnice in veganska hrana rešijo naš planet?
V četrtek, 27. februarja, je klub TopEF organiziral filmski večer, v sklopu katerega smo si v Plavi dvorani najprej ogledali film The Race is On: Secrets and Solutions of Climate, sledila pa je razprava s strokovnjaki s področij ekonomije in energetike. Okrogle mize, ki jo je povezoval prof. dr. Bogomir Kovač, so se udeležili prof. dr. Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, doc. dr. Rok Spruk, profesor in raziskovalec na področju makroekonomike, in mag. Ladeja Godina Košir, pobudnica in integratorka platforme Circular Change.
Prof. dr. Mihalič ni varčeval s kritikami na račun filma, ki si ga lahko ogledate na portalu YouTube. Postavil ga je ob bok filmu nekdanjega ameriškega podpredsednika Ala Gora, Neprijetna resnica, katerega predvajanje je, kot je izpostavil dr. Mihalič, zaradi potvarjanja dejstev Vrhovno sodišče v Veliki Britaniji prepovedalo predvajati v šolah. Dr. Mihalič, ki je na Fakulteti za elektrotehniko vodja laboratorija za preskrbo z električno energijo, je večkrat poudaril, da v zeleni energiji, ki jo predstavljajo predvsem vetrnice in sončne elektrarne, rešitve problema oskrbe z električno energijo, zaradi fizikalnih zakonov, ne more biti. Dr. Mihalič je tako izpostavil dejstvo, da če želimo zmanjšati emisije CO2, bomo morali v zahodnem svetu znova začeti graditi jedrske elektrarne, katerih tehnologija je močno napredovala.
Doc. dr. Spruk je ocenil, da 80 odstotkov dokumentov, ki so podlaga za politične odločitve, pišejo odvetniške pisarne, »nekdo, ki o področju klimatske znanosti oziroma statistike ne ve skoraj ničesar. So v korist interesnih skupin oziroma lobijev, ki lepe note, ki smo jih videli v filmu, izrabljajo za to, da poskušajo zamegliti postavljanje novih vprašanj. Pravo vprašanje zame je to, kaj smo se naučili iz že implementiranih politik?« Z vprašanjem o tem, ali smo se naučili, da imamo določene ukrepe, ki lahko zmanjšujejo klimatske spremembe, je izpostavil eno od tez filma, da se lahko proti klimatskim spremembam borimo s spremembo prehranjevalnih navad.
Mag. Godina Košir je povedala, da nam v Sloveniji manjka usklajenih politik. »Prva stvar je, da se odločimo, kaj smo, kdo smo in kam želimo priti, in potem temu prilagodimo energetiko, infrastrukturo in kmetijstvo. Ne moremo biti vsi za vse,« je dejala. Izpostavila je Švico, ki si jo v Sloveniji radi postavljamo za zgled, in dejala, da imajo tam jasno izdelane strategije, ter se z besedami, da se »v Sloveniji spotaknemo ob vsako gmajno«, obregnila ob nedavni debakel v zvezi s postavitvijo tovarne Magna v Hočah.
Prof. dr. Kovač je opozoril, da je »čista iluzija, da 250 let gradimo ogljično industrijsko družbo, zdaj bi pa v 20 letih radi prišli v brezogljično postindustrijsko družbo«. Naslovil je tudi vprašanje na dr. Spruka o tem, ali imamo v Sloveniji primerne cenovne mehanizme, saj so ti običajno tisti, ki naj bi omogočili proces prilagajanja na brezogljično družbo. »Kaj storiti, da bi se neka realokacija zgodila brez tega, da v desetih letih na področju virov naredimo čudež ali na drugi strani izbrišemo celotne gospodarske panoge?« Dr. Spruk je izpostavil »radikalno rešitev« Danske, ki je leta 2004 uvedla 300-odstotno obdavčitev nakupa novih osebnih avtomobilov, a je na drugi strani znižala druge davke in je bil davek fiskalno nevtralen. Tak ukrep je seveda državljane preusmeril od kupovanja avtomobilov k uporabi javnega transporta.
Uroš Konda, EFnews
Image gallery:
