Dr. David Friedman: ”Država ni dobrodelni bog, ampak jo sestavljajo ljudje.”
Dr. David Friedman, sin Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Miltona Friedmana, je v torek, 23. junija 2020, v okviru spletnega dogodka ”Tržne nepopolnosti – argument za in proti državni intervenciji” predaval o nedelovanju trga. Govoril je o menedžmentu eksternalij, problemu slabo informiranega volivca in z njo povezano redistribucijo v korist interesnih skupin. Predstavil je nekaj argumentov za in proti državni intervenciji. Dogodek, ki ga je za nekaj mesecev odložila kriza s koronavirusom, sta soorganizirala Alumni EF in Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete.
Za začetek je dr. Friedman izpostavil, da racionalne odločitve na ravni posameznikov ne pomenijo nujno racionalnih odločitev na nivoju skupine. Podal je zgodbo o srednjeveškem vojaku, ki skupaj z nekaj tisoč soborci s sulico v roki čaka naskok konjenice. Če bi ta posameznik zapustil vrsto, to ne bi bistveno zmanjšalo bojne sposobnosti celotne vojske. Če bo ostal v vrsti, obstaja verjetnost, da bo ubit ali ranjen. Če pobegne samo on, vsi ostali pa ostanejo na svojih mestih, je njegova verjetnost preživetja mnogo večja in racionalna odločitev bi bila, da pobegne. Težava je v tem, da je to racionalna odločitev vseh njegovih soborcev. Če bi se torej vsi odločili racionalno in pobegnili, bo njihova skupna odločitev neracionalna, saj konji tečejo hitreje kot ljudje in nasprotnikova konjenica bo zlahka ujela in pokončala mnogo bežečih vojakov. To je argument v prid države.
Je pa dr. Friedman opozoril, da država (v smislu javnega sektorja) ni dobrodelni bog, ampak jo sestavljajo ljudje – ravno tako kot ljudje sestavljajo trg. »Da bi država delovala, potrebujemo nek mehanizem, ki bo prisilil ljudi, ki predstavljajo državo, da bodo sprejemali pravilne odločitve. Potrebujemo način, da bo seštevek racionalnih odločitev volivcev, politikov, lobistov, sodnikov, uradnikov in vseh ostalih v sistemu prinesel racionalno odločitev za vse nas. Povsem enako torej kot to pričakujemo od trga. Če takšnega mehanizma nimamo, je povsem možno, da bo državna intervencija zadeve poslabšala, namesto da bi jih izboljšala. Bolj verjetno je, da jih bo poslabšala, saj je stvari precej lažje pokvariti, kot jih popraviti,« je povedal dr. Friedman.
Izpostavil je težavo političnih odločitev, ki jih sprejemajo ljudje, ki od njih ne bodo imeli ne koristi niti ne bodo nosili negativnih posledic njihove implementacije. Dejal je, da od trga res ne moremo pričakovati, da bo vedno prinesel pravilne odločitve. Na drugi strani pa je poudaril, da od igralcev na političnem področju nikakor ne moremo pričakovati, da bodo sprejemali odločitve, s katerimi bi kar najbolj povečali koristi za vse državljane.
Predavanju je sledila okrogla miza, kjer se je dr. Friedmanu pridružil izr. prof. dr. Aleksandar Kešeljević. Govorila sta o aktualnem političnem dogajanju v ZDA in dr. Friedman je dejal, da sta zunanja trgovina in priseljevanje dve politiki, kjer je predsednik Trump na napačni strani. Dodal je, da zgodovinsko gledano njegovi demokratski nasprotniki niso privrženci proste trgovine in priseljevanja, a da sedaj prosto trgovino in čim manj omejitev priseljevanja podpirajo predvsem zato, ker je predsednik Trump pač proti.
Glede odstopa ZDA od pariškega podnebnega sporazuma je dr. Friedman dejal, da ga podpira, saj sporazum ne vsebuje mehanizma, ki bi omogočil njegovo izvrševanje. Izpostavil je tudi, da posledice globalnega segrevanja niso samo negativne, ampak tudi pozitivne, saj je omejevalni dejavnik poselitve našega planeta mraz in ne vročina. Omenil je raziskave, ki kažejo, da podvojitev vsebnosti ogljikovega dioksida v zraku pomeni 30- do 40-odstotno povečanje hektarskega donosa, kar s pridom izkoriščajo pridelovalci, ki hrano pridelujejo v rastlinjakih.
Glede Kitajske je dr. Friedman dejal, da se z opuščanjem socializma giblje v pravilno smer. Kot napačno pa vidi odločitev Kitajske za »nadzorovani« kapitalizem, ki dr. Friedmana spominja na rahlo fašistično ureditev. Kot težave Kitajske je med drugim izpostavil tudi avtoritaren sistem oblasti, trgovinske ovire in vse večji pritisk centralnih oblasti na Hongkong.
Kaj Jež z inštituta Libertas je dr. Friedmana vprašal, kaj vidi kot rešitev težav, ki jih povzročajo vzpodbude, ki so posledica državnih intervencij, potrebnih zaradi nedelovanja trga. »Kot veste, je moja najljubša rešitev anarhija. To pomeni družbo, kjer vse uporabne funkcije države ponuja zasebni sektor. Ne bom pa trdil, da tak sistem lahko deluje v vseh možnih okoliščinah,« mu je odgovoril dr. Friedman in glede te tematike priporočil branje svoje knjige The Machinery of Freedom, ki je izšla leta 1973.
Za konec je dr. Friedman razočaral poslušalce, ki so pričakovali enostavno rešitev vseh naših težav. Dejal je, da ne obstaja komplet institucij, ki bi delovale za vsakogar.
Uroš Konda, EFnews