EF » EFnet » EFnews » »Prekarnost razgrinja številne boleče resnice o današnji družbi«

»Prekarnost razgrinja številne boleče resnice o današnji družbi«

20.05.2021

“Prekarizirana družba ni vzdržljiva družba.« (António Costa, 2021)

 

S prekarnostjo povezane družbene vidike je šele v preteklem letu docela razgalila pandemija covida-19. V torek, 18. maja 2021, se je na to temo odvila spletna konferenca z naslovom Prekarnost 360. Pod okriljem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ter Inštituta za študije prekariata so ključni deležniki na tem področju znotraj treh okroglih miz izmenjali misli o izzivih in rešitvah prekarnosti. V okviru dogodka, ki ga je povezovala Vida Petrovič, je bil med drugim predstavljen tudi znanstveni zbornik Študije prekarnosti: Interdisciplinarni pogledi, pri pripravi katerega je sodelovalo kar 74 akademikov ter drugih strokovnjakov. V nadaljevanju vam predstavljamo uvodne mislih štirih glavnih urednikov zbornika, ki so prevzeli ekonomski, pravni ter interdisciplinarni del.

 

Red. prof. dr. Metka Tekavčič je osvetlila ekonomski vidik desetih študij o prekarnosti ter izpostavila, da »prispevki v tem delu osvetljujejo različne odtenke pojavov in odnosov, iz katerih je stkan kompleksen fenomen prekarnosti. Prispevki odstirajo različne tančice zapletenih pojavov in odnosov, ki jih povzročata prekarnost in prekarizacija družbe kot celote, vsekakor pa vsi opozarjajo, da je potrebno poglobljeno nadaljnje raziskovalno delo, ki bo dalo napotke nosilcem ekonomskih politik za sprejemanje ustreznih odločitev.« Omenjene študije, ki preučujejo oblike prekarnosti na različnih ravneh, obravnavajo zajeten nabor aktualnih vprašanj sodobnih tržno-gospodarskih družb, pri čemer sta pomembna družbeno ozaveščanje ter preprečevanje nevarnih anomalij družbenega razvoja.

 

Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata, je ponazoril tri ključne probleme, ki nas ločijo od tega, da bi se učinkovito spoprijemali s problematiko prekarnosti. To so pravna neopredeljenost pojma, nejasnost ukrepov ter pomanjkanje učinkovitega nadzora. Pri tem je dodal, da »dokler lahko prekarnost tolmači vsak po svoje, sistematičnega napora za njeno odpravljanje ni in ga tudi ne more biti. Kot ne more biti niti učinkovitih sistematiziranih in primerljivih ukrepov, dokler država ne sprejme enotnega nacionalnega standarda, ki se bo ukvarjal s tem problemom«. Ustvarjanje novih, dobro plačanih delavnih mest s seboj prinaša vrsto vprašanj, ki zajemajo ljudi iz socialno deprivilegiranih okolij. Zaradi tega prekarnost ne bi smela biti le obrobna tema v vladnih protikoronskih ukrepih, saj je pandemija obseg in posledice te le še močno poslabšala.

 

Zasl. prof. dr. Danilo Türk je izpostavil, da je »pravo veliko več kot samo normativni sistem. Pravo na nek način skristalizira stanje družbe, zato je pomembno. Je tudi strategija, saj se s pravnimi normami, novimi predpisi in vlogo države, ki se razvija kontinuirano, spreminja tudi družba. In družbo je možno spreminjati na bolje, če je strategija prava«. Znotraj zbornika se pravni del nanaša na vprašanja, pristope in fenomene prekarnosti. Politična volja bo na tem področju igrala zelo pomembno vlogo, saj bo ta tista, ki bo vodila smer možnim alternativam v prihodnosti, predvsem zaradi tega, ker vlada zaenkrat ni naklonjena nekemu posebnemu zanimanju na tem področju. Dodatno situacijo otežuje še pandemija, ki utegne stvari na področju prekarnosti še poslabšati.

 

Prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela je predstavila prispevke iz interdisciplinarnega dela zbornika, ki je povezan s samo definicijo prekarnosti, ter izpostavila, da »veliko avtorjev poudarja odgovornost političnih odločevalcev, odgovornost državnih mehanizmov in regulacij. Temu je bilo posvečene veliko pozornosti. Kljub temu, da ni ene same definicije prekarnosti, je popolnoma jasno, da je stanje prekarnosti, ki je stanje, v katerem so številni ljudje in celotna družba, odklon od tega, kar smo dosegli kot civilizacijsko soglasje, torej kaj je za človeka dostojno življenje«. Glede na to, da je prekarnost vse bolj prisotna v družbi, je to postal univerzalni problem, s katerim se danes srečujemo in bo nedvomno imel dolgoročne negativne učinke na širšo družbo. Ker danes o poenoteni definiciji prekarnosti ne moremo govoriti, je to izjemna iztočnica za razpravo.

 

Uvodnemu nagovoru štirih glavnih urednikov so sledile tri okrogle mize, ki so zaobjele tematike, povezane s prekarnostjo na ravni države, odpravljanje prekarnosti na ravni občin ter nazadnje še prekarnost in človekove pravice v gospodarstvu. Pri tem je sodelovalo veliko število uglednih gostov iz akademskega sveta in gospodarstva, ki so strokovnjaki na svojih področjih. Misli o prekarnosti je v naslednjih besedah strnil red. prof. dr. Bogomir Kovač in zaključil, da » samo skozi dialog, skozi proces se lahko nadejamo, da bomo prišli do tega, da bo socialna, ekonomska pravica postala temeljna človeška pravica. Mislim, da je to tisti povod, ki smo ga skušali v tem zborniku nekako podati in spodbuditi ne samo razprave, ampak tudi vrsto konkretnih korakov, da bo prekarnih pozicij, ki so človeka pogosto nevredne, manj.«

 

Anja Puc, Efnews

 

 


Image gallery:

Publish your comment: