EF » EFnet » Novice » Spletna konferenca Prekarnost 360

Spletna konferenca Prekarnost 360

19.05.2021

V torek, 18. maja 2021, je v organizaciji Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za študije prekariata potekala spletna konferenca Prekarnost 360. Razmislek o problemih in mogočih rešitvah prekarnosti je mogoč le tako, da združimo vse ključne deležnike. Predstavljen je bil tudi znanstveni zbornik z naslovom Študije o prekarnosti: Interdisciplinarni pogledi, pri izdelavi katerega je sodelovalo več kot 70 profesoric in profesorjev, raziskovalk in raziskovalcev ter strokovnih sodelavk in sodelavcev z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem.

Posnetek dogodka je na voljo tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=qmMpc9Sp1FY.

Dogodek Prekarnost 360 je bil hkrati tudi refleksija na evropski socialni vrh, ki je potekal 7. in 8. maja 2021 v Portu na Portugalskem. Cilj vrha je bila razprava o socialnih vidikih in vzpostavitev akcijskega načrta okrevanja po pandemiji covida-19, vključno z brezposelnostjo, izobraževanjem, socialno zaščito in odpravo dejavnikov tveganja revščine. Uvodni govornik, portugalski premier António Costa je dejal, da je šele pandemija v celoti razkrila ceno prekarnosti. “Prekarizirana družba ni vzdržljiva družba,” je poudaril in opozoril, da je zgolj socialni dialog z jasnim angažmajem države lahko temelj za razvoj odporne, v digitalno zeleno prihodnost zazrte Evrope.

PROGRAM:

1. Uvodne misli urednikov zbornika Študije o prekarnosti: Interdisciplinarni pogledi, 11.30–12.00

Sogovorniki – urednici in urednika zbornika:

  • dr. Metka Tekavčič, redna profesorica, dekanja Ekonomske fakultete UL,
  • Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata,
  • dr. Danilo Türk, redni profesor Pravne fakultete UL in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani,
  • dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, redna profesorica Fakultete za družbene vede UL.

Prof. dr. Metka Tekavčič 

Profesorica pove, da je ukvarjanje s prekarnostjo postalo neizogibno na poslovno-ekonomskih šolah. Študije o prekarnosti se osredotočajo na aktualna vprašanja, s katerimi se soočajo sodobne tržno-gospodarske družbe. Pojem ‘prekarnost’ predstavlja kompleksne družbene pojave, ki še niso holistično raziskani, a kličejo po koordinirani raziskavi, ukrepanju in preprečevanju najhujših anomalij, ki niso v skladu s cilji trajnostnega razvoja. Študij prekarnosti razkriva boleče resnice in neenakopraven položaj posameznih družbenih skupin.

Proučevanje prekarnosti je nujno interdisciplinarno in terja razmislek na različnih ravneh. V zborniku Študije o prekarnosti: Interdisciplinarni pogledi ekonomski prispevki obravnavajo različne vidike prekarnosti in prekarizacije, pojavov, ki potekata na treh ravneh: na ravni posameznika, podjetij in drugih organizacij in nazadnje širše družbe. Avtorji se v prispevkih ukvarjajo s problemi, kot je konceptualizacija prekarnosti, razsežnosti prekarnosti v različnih družbah, povezanost prekarnosti z drugimi pojavi, značilnosti prekarnosti v Sloveniji, razumevanje položaja prekarnih delavcev ipd. Raznolikost prispevkov odraža kompleksnost pojava. Profesorica poudari nujnost nadaljevanja raziskav na tem področju.

Črt Poglajen

Govorec meni, da nas od učinkovitega spoprijemanja s prekarnostjo ločijo trije problemi: pravna neopredeljenost pojma, nejasnost ukrepov, ki naj bi jih podjetja ob odpravljanju prekarnosti sprejela, in pomanjkanje učinkovitega nadzora. Sistematičnega odpravljanja prekarnosti ne more biti, dokler država ne sprejme enotnega nacionalnega standarda. Prekarizirana družba ni trajnostna družba.

Slovenski premier Janez Janša je pred kratkim na Socialnem vrhu EU na Portugalskem izjavil, da je najboljša socialna politika tista, ki ustvari dobro plačana delovna mesta. Govorec tej izjavi oporeka s praktičnimi vprašanji, na primer kakšna dobro plačana delovna mesta bo država po uvedbi Uberja pripravila za taksiste, kako bo omogočila prekvalifikacijo socialno ogroženim starejšim ipd.

Prekarnost ne more biti obrobna tema, saj se je v času pandemije že tako slab nadzor nad prekarnostjo še poslabšal. Nadzor nad prekarnostjo je otežen tudi zato, ker se prekarne delavce obravnava kot zaposlene, kar oteži analizo njihovega položaja.

Prof. dr. Danilo Türk

Doktor poudari, da prekarnost zahteva zaskrbljenost. Tematiko je smiselno obravnavati tudi pravno, saj je pravo več kot le normativni sistem, ampak lahko prispeva k razumevanju in spreminjanju družbe. Kot pravnik pove, da je zaščita dela v mednarodnem pravu prekarna – lahko bi rekli, da je prekarnost v pravu inherentna. Evropska konvencija o človekovih pravicah vsebuje člen o svobodi dela in prepovedi suženjstva, o pravici do dela pa ne govori. V ta okvir se vključuje tudi slovenski pravni sistem. Brez politične volje so premiki in izboljšave na področju prekarnosti nemogoči.

Prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Profesorica poudari pomen interdisciplinarnosti za študije prekarnosti, ker se prekarnost dotika naših življenj tudi izven konteksta delovnega mesta. Posledice prekarnosti so na primer revščina in psihofizični problemi posameznikov, družbena neenakost, porast kriminala, nizko zaupanje v inštitucije ter porast avtoritarnih in ekstremnih političnih opcij.

Medtem ko se nekateri prekarni delavci že upirajo svoji situaciji, je nujno nadaljevati z iskanjem rešitev in poudarjati odgovornost političnih mehanizmov ter pomembnost regulacije. Čeprav natančna definicija pojma ‘prekarnost’ še ne obstaja, je vendar jasno, da je dandanes stanje marsikoga odklon od tega, kar razumemo kot človeka dostojno življenje.

 2. Prva okrogla miza (država), 12.00–13.00

Vabljeni gostje:

  • Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije,
  • Peter Svetina, Varuh človekovih pravic,
  • mag. Nataša Bergelj, vodja Sektorja za človekove pravice, Ministrstvo za zunanje zadeve,
  • Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM,
  • Goran Lukič, vodja Delavske svetovalnice.

Tema diskusije je vloga in odgovornost države pri problematiki prekarnosti. Sogovorci se sprašujejo, ali je prekarnost odklon od dobro zastavljenega nacionalnega okvirja ali njegova posledica. Povezano vprašanje je, ali je prekarnost trenutno osrednji ali marginalen problem. Večina meni, da je prekarnost širši družbeni problem, ki bi moral biti državna prioriteta, a je trenutno podcenjevan s strani odločevalcev.

3. Odmor (13:00–14:00)

4. Druga okrogla miza (župani), 14.00–15.00

Gostje:

  • Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana,
  • Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje,
  • Aleksandra Vasiljević, podžupanja Mestne občine Velenje,
  • Blaž Račič, župan Jesenic,
  • Tomaž Vencelj, župan Občine Idrija.

Tema diskusije je odpravljanje prekarnosti na ravni občin. Sogovorci se strinjajo, da v sami javni upravi problema prekarnosti ni, se pa pojavi pri zunanjih projektih. Izpostavijo posamezne primere prekarnosti, s katerimi se srečujejo občine, na primer zaposlovanje prekarnih delavcev iz držav bivše Jugoslavije v velenjskem Gorenju.

 5. Tretja okrogla miza (gospodarstvo), 15.00–16.00

Gostje:

  • Jože Mermal, predsednik upravnega odbora družbe BTC,
  • mag. Sibil Svilan, predsednik uprave Slovenske izvozne in razvojne banke SID,
  • dr. Tomaž Kmecl, direktor Kolektor Etre,
  • mag. Jože Bajuk, član uprave Skupine Petrol,
  • Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, predsednica uprave Siemens Hrvaška, predsednica Združenja Manager.

Tema diskusije so človekove pravice in prekarnost v gospodarstvu. Sogovorci se sprašujejo, kako lahko gospodarstvo neodvisno od države išče rešitve za širjenje prekariata. Poudarijo pomembnost prostovoljnih zavez podjetij k odgovornemu ravnanju ter odgovornost posameznikov na vodilnih položajih.

 5. Sklep 16.00–16.15, dr. Bogomir Kovač, redni profesor Ekonomske fakultete UL.

Voditeljica dogodka je bila Vida Petrovčič.

 


Publish your comment: